Stotnija deminerjev skrbi za odstranjevanje eksplozivnih sredstev v Sloveniji

V luči medijsko odmevnega odstranjevanja najdene letalske bombe v Vurberku predstavljamo slovenski sistem odstranjevanja neeksplodiranih ubojnih sredstev.

Tri različne organizacije

Slovenski državni sistem odstranjevanja neeksplodiranih ubojnih sredstev (NUS) sestavljajo tri različne organizacije. Oddelek za protibombno zaščito, ki je del Specialne enote Policije, skrbi za odstranjevanje (potencialnih) NUS, ki so del kriminalnega dejanja oz. prekrška ter če obstaja sum, da določen predmet vsebuje NUS. Tako lahko od časa do časa zasledimo novico, da je policija preventivno razstrelila pozabljeni kovček; nazadnje se je to zgodilo sredi aprila letos na počivališču Lom. V oddelku deluje 15 do 17 policistov.

Ministrstvo za obrambo ima pod svojim okriljem tako vojaške kot civilne deminerce. V sestavi Slovenske vojske (SV) je trenutno okoli 80 usposabljenih pripadnikov, ki lahko delujejo na področju varstva pred neeksplodiranimi ubojnimi in improviziranimi eksplozivnimi sredstvi okrog (NUS/IES). Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) pa ima v svoji Državni enoti za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (DEvNUS) 33 usposobljenih in opremljenih pripadnikov.

Zakonsko ločene dolžnosti

Kot že rečeno, imajo deminerci v teh treh enotah ločene naloge delovanja, v skladu z zakonodajo.

Policijski strokovnjaki tako izvajajo naloge na področjih operativnega interventnega in neposrednega izvajanja nalog protibombne zaščite, pirotehničnih in protibombnih pregledov ter bombnih preiskav. Dalje je protibombni oddelek zadolžen tudi za izdelavo strokovnih mnenj, kot tudi za hrambo in skladiščenje zaseženih eksplozivnih sredstev in snovi ter njihovo strokovno uničenje.

Pirotehniki, zaposleni v sklopu obrambnega ministrstva, pokrivajo dve ločeni področji. Vojaški deminerji skrbijo za »zagotavljanje varnosti objektov, dokumentov, oseb, vojaškega orožja in opreme, streliva, minskoeksplozivnih ter drugih materialnih sredstev v SV pred NUS in IES«. V primeru, če obstaja sum, da eksplozivno sredstvo izvira iz kaznivega dejanja ali prekrška ali da bo sredstvo uporabljeno za  kaznivo dejanje ali za grožnjo (ne glede na to ali sredstvo izhaja iz minulih vojn ali pa je pravkar prišlo na trg), ima vojaška policija pristojnost preiskave, proučevanja in onesposabljanja sredstva. Po končani preiskavi nato vojaški deminerci poskrvijo za strokovno uničenje. Primarno pripadniki SV skrbijo za odkrivanje, preiskavo in uničevanje eksplozivnih sredstev na območju bojnega delovanja (torej za lastne potrebe), a lahko na podlagi predloga poveljnika Civilne zaščite RS sodelujejo tudi pri civilnih postopkih zaščite in reševanja.

Največ dela v Sloveniji imajo civilni deminerji iz URSZR, ki so zadolženi za varno odstranjevanje predvsem najdenih ostankov dveh svetovnih vojn na slovenskih tleh, kot je bilo v zadnjem primeru v Vurberku.

Sodelovanje

Tako policijski kot vojaški strokovnjaki-pirotehniki kot prostovoljci pomagajo svojim kolegom iz DEvNUS, kar pripomore k vsestranski učinkovitosti. »Z vidika dviga strokovnosti in poznavanja celotnega spektra mogočih okoliščin pa v DEvNUS kot prostovoljci aktivno sodelujejo pripadniki (pirotehniki) SV in pirotehniki Specialne enote Policije, Oddelka za protibombno zaščito. Iz navedenega razloga lahko trdimo, da  DEvNUS  zaradi strokovnjakov iz Policije in SV združuje znanje in izkušnje celotnega spektra področja neeksplodiranih ubojnih sredstev in ne samo sredstev, ki jih opredeljuje Pravilnik o varstvu pred NUS,« poudarjajo na obrambnem ministrstvu.

Eden izmed primerov, ko so vojaški deminerci sodelovali pri izvajanju nalog civilne zaščite, je bila sanacija Kemične industrije Kamnik, »kar v novejši slovenski zgodovini predstavlja najobsežnejši, najbolj raznovrsten, najbolj nevaren, predvsem pa najbolj nepredvidljiv projekt. Vključitev SV v sanacijo in pomoč podjetju ter civilnim prebivalcem predstavlja tudi novo poglavje SV, ki deluje v javnem interesu tudi na področju varstva pred nesrečami z oporečnimi eksplozivnimi sredstvi in snovmi. Delo so opravili profesionalno, v projekt pa so vložili tudi prostovoljno delo«.

Vsak dan več kot 18 kosov

Trenutno veljavni Pravilnik o varstvu pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi je bil nazadnje noveliran leta 2015 in je po mnenju ministrstva za obrambo »prilagojen izzivom, ki jih prinaša izvajanje ukrepov varstva pred NUS v Republiki Sloveniji«.

Pri tem izpostavljajo, da je bila DEvNUS od leta 2009 zmanjšana s 83 pripadnikov na trenutnih 33, »kar je optimiziralo izvajanje aktivnosti enote, ki statistično posreduje več kot 1x dnevno, dnevno odstrani 18,75 kosa NUS v skupni teži 24,26 kg.«

Vse te aktivnosti na letni ravni civilno zaščito stanejo manj kot 400.000 evrov, »kar je 1/10 vrednosti izvajanja ukrepov varstva pred NUS v primerljivih okoljih v  tujini.«