Gorenak: »Državni zbor bi moral, ne glede na koalicijo ali opozicijo, zavrniti tiste zakone, ki so nejasni«

V nadaljevanju objavljamo krajši intervju z dr. Vinkom Gorenakom, državnozborskim poslancem (SDS) ter nekdanjim notranjim ministrom, o stanju državnotožilske službe pri nas.

Ali menite, da je državno tožilstvo dovolj učinkovito in da tožilci primerno delajo? 
Težko in zahtevno vprašanje. Če vprašanje gledamo skozi število aktov, ki jih ustvarijo naši tožilci na leto (obtožni predlogi ali zavrženja) in jih primerjamo z delom tožilcev v Italiji, Avstriji ali v Nemčiji, potem so slovenski tožilci precej podpovprečni. 

V primeru, če se ne strinjate, ali menite, da je to posledica (prevelike) obremenjenosti, slabe organizacije oz. vodenja, nestrokovnosti, pristranskosti, itd.? 
Predvsem je potrebno izpostaviti položaj slovenskih tožilcev. Ti so po Zakonu o tožilstvu iz leta 2011 pri delu popolnoma samostojni. Njihova odločitev je vedno dokončna in nanjo ni nobene pritožbe in tudi ni nobenega nadzora. Tudi vodje tožilstev in generalni državni tožilec ne morejo vplivati na njihovo odločitev. Tudi zato prihaja do primerov kot je Popov in podobni. Na drugi strani pa lahko vsako sodno odločitev na prvi stopnji popravi višje sodišče, Vrhovno sodišče, Ustavno sodišče ali celo ESČP, nad odločitvijo posameznega tožilca, da neko stvar zavrže in reče, da ni kaznivo dejanje, pa ni nobene pritožbe. To je nedopustno, ustvariti je treba kontrolne mehanizme nad odločitvami tožilcev znotraj tožilske organizacije. Tožilsko organizacijo pa je treba narediti veliko bolj hierarhično, generalnemu državnemu tožilcu pa dati več mehanizmov, s katerimi bo lažje vodil organizacijo. 


V nedavnem primeru preiskave proti ljubljanskemu županu Z. Jankoviću naj bi prišlo do različne interpretacije zakonodaje. Ali menite, da so slovenski zakoni napisani dovolj natančno in razumljivo oz. ali menite, da so napisani na tak način, da se omogoča dvoumna razlaga? 
V konkretnem primeru vsi govorimo o krivdi tožilke Žgajnarjeve. Pa je to res? Ne, ali ne še? Kaj pa, če je napako naredila sodnica Kocjančičeva in se je narobe odločila? Kdo je torej storil napako bomo šele videli po pritožbi tožilstva in odločitvi višjega sodišča. Ko bo to jasno, pa bo treba tudi terjati odgovornost. Zakoni pa pogosto niso napisani dovolj jasno, zato tudi prihaja do različnega tolmačenja posameznih zakonov. 

Kaj bi Vi spremenili na tem področju? 
Državni zbor bi moral, ne glede na koalicijo ali opozicijo, zavrniti tiste zakone, ki so nejasni, nerazumljivi in na katere ima veliko pripomb Zakonodajna služba Državnega zbora ali celo strokovna javnost. Tak primer imamo prav sedaj v postopku. Spreminjamo Zakon o kazenskem postopku. V tej državi ni resnega strokovnjaka, ki bi zakon podpiral. Nasprotuje mu Zakonodajna služba Državnega zbora, nasprotujejo mu trije univerzitetni profesorji kazenskega prava na treh pravnih fakultetah, nasprotuje mu Sodni svet, Vrhovno sodišče, tožilstvo, Odvetniška zbornica in še kdo. Za so torej le koalicija in minister Klemenčič.  Če bo zakon sprejet, bo to primer popolnoma neprimernega in nerazumljivega zakona, ki ga bo vsak tolmačil po svoje.