REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Presenečenje? Tudi eden od priljubljenih očetov ameriške ustave, je kupoval, prodajal in uporabljal - sužnje

Presenečenje? Tudi eden od priljubljenih očetov ameriške ustave, je kupoval, prodajal in uporabljal - sužnjeAlexander Hamilton, sužnjelastnik in oče ameriške ustave. Vir: Twitter, Wikipedia, NYT

Alexander Hamilton je eden od očetov ameriške ustave. Njegov boj za svobodo ameriškega naroda je ovekovečen v številnih knjigah in dokumentih, njegova podoba pa krasi bankovce za 10 dolarjev.

Vendar so bili nekateri njegovi dosežki, kot kažejo najnovejše raziskave – spregledani.

Raziskava v Schuyler Mansionu je v Hamiltonovih pismih odkrila in povezala nekatera doslej spregledana dejstva o tem, da je tudi Alexander Hamilton osebno kupoval, prodajal in bil lastnik sužnjev.

"Negro boy" - 100 dolarjev
Hamiltonov rokopis: »Negro boy - 100 dolarjev.« Vir: NYT, Twitter

Ameriški raziskovalci se s tem vprašanjem niso zelo radi ukvarjali, toda raziskava, ki so jo sedaj izvedli v muzeju »Schuyler Mansion State Historic Site« (nekoč hiši, ki je pripadala revolucionarnemu generalu Philipu J. Schuylerju), kjer hranijo veliko dokumentov iz časov boja za neodvisnost ZDA, je razkrila drugačno podobo.

V raziskavi z naslovom »Odvratna in nemoralna zadeva: skrita zgodovina Alexandra Hamiltona kot sužnjelastnika« je zgodovinarka Jessie Serfilippi raziskala pisma, računovodske knjige in druge dokumente Alexandra Hamiltona.

»Ne samo, da je Alexander Hamilton zasužnjeval ljudi, pač pa je bilo njegovo sodelovanje v instituciji suženjstva za njegovo identiteto bistveno in to tako osebno kot profesionalno. Čas je, da se mit o Hamiltonu kot ustanovnemu očetu in 'abolacionistu' - konča,« opozarja raziskovalka.

Shuyler Mansion
Shuyler Mansion. Vir: Twitter, NYT

Vsi dokazi citirani v njeni raziskavi sicer niso povsem novi, vendar jih je raziskovalka sedaj na prepričljiv način povezala in predstavila javnosti ter zgodovinarjem.

Nekateri so že doslej kritizirali napihovanje Hamiltona kot velikega borca proti suženjstvu.

Vse to je seveda zelo paradoksalno in za marsikoga v ZDA tudi neprijetno. Ameriška ustava velja za enega od temeljnih korakov človeštva na poti v svobodo. Uvodni stavki Deklaracije o neodvisnosti govorijo o tem, da so vsi ljudje na svetu enaki in svobodni.

Toda pri nastanku vseh teh čudovitih dokumentov so očitno sodelovali ljudje, ki so sami kupovali in prodajali - sužnje. In to zelo, zelo dolgo časa ...

Ne samo, da je Alexander Hamilton zasužnjeval ljudi, pač pa je bilo njegovo sodelovanje v instituciji suženjstva za njegovo identiteto bistveno in to tako osebno kot profesionalno.

Annette Gordon-Reed, profesorica zgodovine na univerzi Harvard je raziskavo ocenila kot fascinantno, argumente pa kot prepričljive: »To samo kaže, da so bili ustanovitelji države skorajda vsi na nek način vpleteni v suženjstvo.«

Po drugi strani pa Ron Chernow, ki je v svoji biografiji Hamiltona opisal kot »brezkompromisnega abolacionista« opozarja, da se pri tem pozablja na Hamiltonove protisuženjske aktivnosti.

Vendar je dejstvo, da se je s poroko s hčerko vplivnega generala Schuylerja Hamilton pridružil družini, ki je imela več kot 40 sužnjev tako na posestvu v Albanyju kot drugje.

In da zato vsekakor ni res to, kar je trdil Hamiltonov sin John Church Hamilton, ki je leta 1841 poudarjal, da njegov oče »nikoli ni imel nobenega sužnja.«

Temu je nasprotoval že Hamiltonov vnuk Allan McLane Hamilton, ki je v biografiji leta 1910 priznal, da že sami knjigovodski izpisi razkrivajo klavrno resnico, da je namreč Hamilton kupoval sužnje tako zase kot za druge.

Alexander Hamolton Vir:NYT, Twitter
Alexander Hamolton. Vir: NYT, Twitter

Hamilton se je pozneje res pridružil gibanju za osvoboditev sužnjev in o sposobnostih sužnjev imel višje mnenje od sodobnikov, toda dokumenti kažejo, da so ga stranke kot pravnika najemale tudi za konsultacije v zvezi z vprašanji, povezanimi s suženjstvom in da tega zagotovo ne bi počele, če bi bil med bogatimi naročniki znan »po abolacionističnih prepričanjih.«

Že sami knjigovodskei izpisi kažejo, da je Hamilton kupoval sužnje tako zase kot za druge.

Knjigovodski izpisi tudi kažejo, kako je na primer 21. avgusta leta 1798 Hamilton dobil 100 dolarjev za blago označeno kot »Negro boy« (torej za temnopoltega dečka) -, kar kaže, da je dal v najem zasužnjenega fanta in za njegovo delo prejel denar.

Maja leta 1781, šest mesecev pred poroko s svojo izbranko Elizabeth je Hamilton pisal Georgu Clintonu in med ostalim zatrdil, da še vedno čaka »na plačilo vsote za žensko, ki jo je ga. Hamilton dala ga. Clinton.«

Nekateri zgodovinarji so to interpretirali, da je šlo za plačilo dela, toda raziskovalka Serfilippi trdi, da je očitno šlo »za plačilo denarja za žensko samo.«

Veliko podobnih stavkov je tudi v drugih pismih, to pa se sklada s knjigovodskimi zapisi.

Duel Hamilton - Burr Vir:Wikipedia
Duel Hamilton - Burr.  Burr je zadel Hamiltona, Hamilton pa vejo nad glavo Burra. Hamilton je rani podlegel 12. julija 1804. Vir: Wikipedia

V avgustu leta 1795 Philip Schuyler v pismu Hamiltonu piše o »Nigro fantu in ženski, ki je angažirana za vas.«

Knjigovodski izpisi tudi kažejo, kako je na primer 21. avgusta leta 1798 Hamilton dobil 100 dolarjev za »Nigro fanta« -, kar razkriva, da je dal v najem zasužnjenega fanta in za njegovo delo prejel denar.

Marca leta 1796 pa knjigovodske knjige Hamiltona razkrijejo, da je dal »250 dolarjev Schuylerju za dva Nigerska služabnika zame.«

V pismih se omenjajo tudi »služkinje,« ki skrbijo za njihove otroke, vendar te služkinje, kot kažejo knjigovodske knjige, nikoli niso dobile plačil – kar kaže, da so bile zasužnjene.

In Hamiltonovi so na ta način kupovali, prodajali in izdajali sužnje – vse do Hamiltonove smrti, po njegovem spopadu z Aaronom Burrom julija leta 1804.

To dokazuje celo njegova zapuščinska razprava, saj je v dokumentih zapisano, da je po Hamiltonovi smrti ostala hiša, vredna 2200 funtov, pa tudi pohištvo in knjige, vredne 300 funtov ter »služabniki,« ki so bili »vredni 400 funtov.«

Delite članek