REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Operacija »Senca«, ki je uničila Jovanko Broz: odkriti detajli sprevržene tajne akcije varnostne službe

Operacija »Senca«, ki je uničila Jovanko Broz: odkriti detajli sprevržene tajne akcije varnostne službeUdba je spremljala Jovanko tudi po Titovi smrti. Vir: Arhiv Insajder.com

20. oktobra leta 2013 se je enako stara - 88 let - kot je bil tudi njen že zdavnaj preminuli soprog Josip Broz, poslovila njegova žena Jovanka.

Na 6. obletnico od dneva, ko je šla v večnost, so beograjski mediji objavili novico, ki razkriva, kako so državni in partijski veljaki v neusmiljenem boju za oblast do obisti trpinčili Jovanko, tudi po Titovi smrti.

V arhivu Službe državne varnosti (SDV, ki je bila pomlajena različica nekdanje Udbe) so javnosti razkrili dolgo prikrivane dokumente, ki pričajo o »operativni obdelavi« Jovanke Broz po 4. maju leta 1980.

Izkazalo se je, da je SDV Jovanko Broz nadzirala in dolga leta spremljala vse njene stike v obsežni operaciji s kodnim imenob »Senca«.

Operacija je dobila omenjeno ime zato, ker so agenti državne varnosti za petami Jovanke, kot senca, sledili Titovi vdovi in vohunili za njo in njenimi stiki, ter prisluškovali vsakemu njenemu pogovoru.

V arhivih SDV so po 35 letih prišli na sled dokumentaciji, ki se nanaša na »operativno obdelavo« Jovanke Broz po Titovi smrti leta 1980, ki je, kot se je kasneje izkazalo, pretresla same temelje takratne Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ).

V poročilu z dne 31. oktobra 1984, ki je bilo poslano predsedstvu SFRJ in tedanjemu Zveznemu svetu za zaščito ustavne ureditve piše, da so zaznali možnost, da se objavi seznam lastnine preminulega Josipa Broza, ki ima »ogromno vrednost«, ter da bi »lahko imela zloraba tega seznama nepredstavljive posledice za ugled in delo tovariša Tita«.

Ob omenjenih nevarnostih za lik in delo nekdanjega dosmrtnega predsednika, zaupno poročilo svari tudi pred nevarnostjo rušenja ugleda države v celoti.

Zaupno poročilo SDV je imelo oznako »državne tajne«

Na tem seznamu naj bi bili »številni avtomobili, ordeni tovariša Tita, hiše v Dobanovcih in v Maroku, zbirka umetniških slik, zlati nakit, kristalni predmeti, knjižnica in drugo.«

Poročilo je imelo naslov »Specialna informacija« ob oznakah stopenj tajnosti, namreč šlo je za »strogo zaupno državno skrivnost« in dokument, namenjen »samo za osebno informiranje« najvišjih državnih in predvsem partijskih veljakov.

Jovanka in Josip, maršal
Obtožila je posamezne vodilne, kot tudi vodstvo iz vrha oblasti, da so prispevali h klavrnemu položaju v katerem se je znašla, ter da so odgovorni za (slab) položaj celotne države.

V poročilu SDV prav tako piše, da je imela Jovanka Broz »v zadnjih dveh letih« (torej gre za leta 1983 in 1984) več stikov z beograjskim odvetnikom Filotom Filom in njegovim sinom Tomom.

V Jovankinih pogovorih z omenjenima odvetnikoma pa naj bi sodelovala tudi njuna tedanja pripravnica Vesna Vojvodić, kot tudi člani družine Fila, ker je Jovanka prihajala k njim, v njihovo družinsko hišo, kar očitno ni bilo všeč takratni Udbi.

Zaupno poročilo navaja še, da je Jovanka »obtožila posamezne vodilne, kot tudi vodstvo iz vrha oblasti v celoti, da so prispevali h klavrnemu položaju, v katerem se je znašla,« ter da so prav tako odgovorni za (slab) položaj v celotni državi.

Zaupno poročilo o tajnem nadzoru Jovanke Broz. Vir: Arhiv SDV

»Srečanja z odvetnikom je Jovanka izkoristila za to, da poleg reševanja svojih statusnih vprašanj, svoje sogovornike podrobno seznani tudi s situacijo, v kateri se je našla. Navajala je tako osebe in imena kot dogodke, ki so po njeni oceni privedli do njenega težkega položaja. Obtožila je posamezne vodilne, kot tudi vodstvo v celoti, da so odgovorni za njen položaj in položaj celotne države,« so partijskemu vrhu nekdanje države poročali agenti tajne službe.

Agenti so poročali, da je Jovanka odvetnikom dala tudi kopije pisem, ki jih je poslala tedaj najpomembnejšim vodilnim v SFRJ.

Glede Jovankinih srečanj z odvetnikom Tomom Filom, se je Služba državne varnosti obvezala državnemu vrhu, da bo 'še naprej sprejemala primerne ukrepe s ciljem preprečevanja kakršnekoli vrste zlorabe pri odvetniku.'

»Preko odvetnika Tome File je pred dvajsetimi dnevi 4. občinskemu sodišču v Beogradu, kjer vodijo zapuščinski postopek, posredovala seznam stvari, ki po njeni oceni pripadajo njej, ali pa bi jih bilo potrebno šteti v zapuščinsko maso. Ti predmeti imajo ogromno vrednost,« piše v zaupnem poročilu.

Ob tem so tajni agenti zapisali, da bo »glede na srečanja Jovanke Broz z odvetnikom Tomom Filom, Služba državne varnosti še naprej sprejemala primerne ukrepe s ciljem preprečevanja kakršnekoli vrste zlorabe s strani odvetnika.«

To pomeni, da so nebrzdano vdirali v Jovankino komunikacijo, celo z odvetnikom, ki bi morala biti zasebna in je bila uradno zaščitena z zakoni.

Jovanko Broz so pripadniki SDV nadzorovali že vrsto let, še preden je Tito umrl.

Vdirali so v sicer zaščiteno komunikacijo med Titovo soprogo in njenim možem ter njenimi zaupniki, da bi ji preprečili kakršne koli stike z Josipom, vse pod pretvezo, da jih njen mož vztrajno zavrača.

Enako so počeli tudi s takratnim predsednikom države, dolga leta preden je šel na svoje zadnje potovanje v Slovenijo; številne priče, ki so skrbele za Broza in njegovo gospodinjstvo, so po njegovi smrti potrdile, da je Tito res ves čas hrepenel po Jovanki, njeni bližini in njunih pogovorih, toda partijski veljaki iz predsednikovega najožjega kroga so ga odvračali, češ da Jovanka vztrajno zavrača stike, ker je jezna nanj ...

Jovanka Broz
Jovanka in njen soprog

Zato je prav Stane Dolanc, prijatelj in zaupnik prvega predsednika samostojne Slovenije Milana Kučana, za Jovanko obveljal tako za »največjega podleža« kot tisti, ki je neposredni naročnik in organizator tudi »bande za likvidacije« političnih in drugih nasprotnikov režima.

Udbaši, ki so spremljali Jovanko na vsakem njenem koraku, so med drugim zabeležili tudi podatke o srečanju, na katerem je imel ključno vlogo takratni visoki slovenski funkcionar Stane Dolanc.

»Dolanc je seznanil navzoče s spletkami, ki jih je Jovanka širila o državnih funkcionarjih in govorila proti njim, kar lahko ima resne varnostne posledice,« piše v zaupnem poročilu SDV.

Tito, Jovanka in Stane
Josip, Jovanka in Stane

Sledi sklep: »Če bo nadaljevala s tako dejavnostjo, jo bo nujno potrebno dati pod poostren nadzor, a morajo se ji onemogočiti tako njena potovanja v tujino kot stiki s tujimi diplomati in uradniki.«

V naslednjem dokumentu se navaja, da je po izjavah Jovanke Broz, da med njo in Titom ni bilo zakonskih razprtij, temveč gre za politično podtikanje in gonjo z namenom njene diskreditacije, nujno potrebno z njo »opraviti (poseben) pogovor«.

Nato pa čim prej objaviti tako imenovano »belo knjigo«, v kateri bi »za vselej opravili z Jovanko«.

Sredi leta 1984, štiri leta po Titovi smrti, je SDV predsedstvu SFRJ posredovala novo posebno informacijo (dobesedno tako piše) o operaciji »Senca« ob pojasnilu, da se »informacija« nanaša na vse osebne stike Jovanke Broz.

»Jovanka je vzpostavila številne stike z odvetniki, najprej s Filom in je zelo dejavna v zvezi z zapuščinsko razpravo, pri čemer je omenjala hiše v Maroku, Dobanovcih in Brionih,« piše v poročilu, ob konstataciji, da je njeno »obnašanje škodljivo in da obstaja nevarnost, da bi ji uspelo v tujino pretihotapiti škodljive informacije za interese države.«

Družina Broz, Jovanka in Josip, ter Jovankin odvetnik Toma Fila

Odvetnik Toma Fila je potrdil, da je še kako dobro vedel, da ga nadzorujejo udbaši, in to že od trenutka, ko se je Jovanka obrnila na njegovega očeta.

Strah jih je bilo, da ne bi objavil neke kočljive dokumente in kaj takega seveda nisem želel niti narediti. To je bil čas, ko bi te lahko 'pojedel mrak'. Preprosto bi izginil.

Ne dvomi, da je bila tudi njegova hiša »ozvočena«.

»Odvetnik iz Nemčije, ki je vedel, da jo zastopam, mi je ponudil 1000 ameriških dolarjev za vsako stran spominov Jovanke Broz, če bi jih prinesel v Frankfurt, kjer je bil velik sejem knjig. To je bilo tedaj zelo veliko denarja. Rekel sem Jovanki, da če bi šel v Frankfurt, ne bi prišel živ niti do vrat lastne hiše. Zaradi tega so me samo enkrat klicali in to tedanji šef Državne varnosti Srbije. Rekel mi je le, da 'upa, da sem dovolj pameten'. Odgovoril sem mu samo, da 'sem' in to je bil ves najin pogovor. Strah jih je bilo, da ne bi objavil neke kočljive dokumente, ampak kaj takega seveda nisem želel niti storiti. To je bil čas, ko bi te lahko v hipu 'pojedel mrak'. Preprosto bi izginil,« je odkrito povedal odvetnik Toma Fila.

Po njegovih podatkih so obstajali trije seznami lastnine Josipa Broza, ki so bili razglašeni za državno skrivnost in četrti seznam, za katerega je tedanja oblast menila, da so to stvari, ki bi jih morda lahko dobili dediči Josipa Broza.

Precej zanimiva je tudi zgodba o Titovi domnevni vili v Maroku.

»Vprašali smo veleposlanika Maroka za to vilo. Dejal je, da je za njo res slišal, da pa nič ni vknjiženo in da niti ne ve, kje se ta nahaja,« pojasnjuje Fila.

Tito in Jovanka v Los Angelesu
Tito in Jovanka v Los Angelesu

Ni skrivnost, da je imela Jovanka Broz sicer zelo slabo mnenje predvsem o slovenskem politiku in nekdanjem zveznem sekretarju za notranje zadeve Stanetu Dolancu.

Dolanc je bil minister zvezne jugoslovanske policije med leti 1982 – 1984 in član predsedstva SFRJ med leti 1984 – 1989, torej v zadnjih letih neposredno pred razpadom SFRJ.

Enako slabo mnenje je imela o Nikoli Ljubičiću, od leta 1967 do leta 1982 jugoslovanskemu ministru za obrambo, med leti 1982 in 1984 pa predsedniku predsedstva Srbije.

Stane Dolanc, Josip Broz Tito in Jovanka Broz
Stane Dolanc, Tito in Jovanka. Vir: Arhiv Insajder.com
'Jovanka mi je razlagala, kako so ji trgali robove oblek, da slučajno ne bi nosila kakšen mikrofilm,' se spominja odvetnik Fila.

»Za Dolanca in Ljubičića mi je zaupala, da sta oba 'glavni barabi'. Trdila je, da so ji grozili tudi Ratko Dugonjić (takrat predsednik predsedstva BiH) in tedanji zvezni minister policije, Hrvat Franjo Herljević, ki jo je odkrito žalil in ji govoril, da je 'lička kurba.' Danes vemo, da je banda, ki jo je organiziral Dolanc, res izvajala likvidacije, tako doma kot na tujem. Vemo tudi, kdo so bili v skupini za likvidacije: Željko Ražnatović Arkan, Ašanin … Že tedaj sem dojel, da je moje življenje ogroženo. Jovanka mi je razlagala, kako so ji trgali celo robove oblek, da slučajno ne bi odnesla ali nosila kakšen mikrofilm,« se spominja odvetnik Tomo Fila.

Zato najdbo v prašnih arhivih SVD-ja komentira z opozorilo, da edini pristen vir informacij in »edina komunikacija, ki jo je imel proti koncu življenja Tito, ne da bi jo nadzirali ti ljudje, ki so zadnja leta dejansko vodili Jugoslavijo, je bila le Jovanka. Bila je edina, ki je niso mogli podrediti na način, da bi jih najprej vprašala za dovoljenje, če lahko nekaj pove ali stori.«

»Zato so vse poskušali, da bi od Jovanke ločili že slabotnega in bolehnega Tita …  na koncu jim ga je uspelo prisiliti, da ne bo več z njo, a ga nikoli niso uspeli prisiliti, da bi podpisal zahtevo za ločitev,« poudarja odvetnik Fila.

»Celo poskušali so mu, ko je bil že na smrtni postelji v Ljubljani, podtakniti papir, da podpiše ločitev. Zato sploh nisem presenečen nad vsebino teh dokumentov, storili so namreč vse, da so jo kompromitirali, sprožili so govorice, da Jovanka zahteva zlato, diamante, nepremičnine, čeprav sem v zapuščinskem zahtevku jasno navedel, da ni nobenih nepremičnin, da ničesar ne zahtevamo razen njene pokojnine in osebnih dokumentov - potnega lista in osebne izkaznice, ter da se ji da neka hiša, v kateri bi lahko živela do svoje smrti. Toda dejstvo je, da so jo poskušali likvidirati na različne načine,« sklene svoje spomine na Jovanko in njeno togotno življenje po letu 1980 znani beograjski odvetnik.