REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Zdravnik, ki je odklopil Broza z aparatov, preden se je poslovil razkril, kakšni so bili Titovi zadnji dnevi ...

Zdravnik, ki je odklopil Broza z aparatov, preden se je poslovil razkril, kakšni so bili Titovi zadnji dnevi ...Josip Broz v UKC Ljubljana in dr. Predrag Lalević

Zdravnik dr. Predrag Lalević, kirurg in anesteziolog, ki je prebil 16 let kot osebni zdravnik nekdanjega predsednika SFR Jugoslavije Josipa Broza Tita, se z njim odpravil na 106 potovanj v tujino in ki je 4. maja leta 1980 izključil aparate, ki so ohranjali pri življenju dosmrtnega predsednika Jugoslavije, je umrl v Beogradu star 92 let, poroča portal Srbija danas.

Spomnimo, Tito se je uradno poslovil 4. maja leta 1980 ob 15 uri in 5 minut po tem, ko je bil zadnjih 68 dni življenja v umetni komi in priklopljen na respirator v UKC Ljubljana.

Hranili so ga z infuzijo od trenutka, ko je padel v komo. Takrat 53-letni dr. Predrag Lalević pa ga je naposled »snel« z aparatov, ki so Tita ohranjali pri življenju.

Josip Broz, Beli dvor
»Niti v šali se ne more reči, da sem ga jaz pokončal. Deset minut pred tem je bil že mrtev. Zanj ni bilo rešitve. Jaz sem le odklopil aparate,« je razkril dr. Lalević.

Opisal je tudi sam trenutek uradne smrti Josipa Broza: »Naposled je ob 15.05 uri EKG pokazala ravno črto, znak, da je srce prenehalo biti. V popolni tišini smo 15 minut stali ob njegovi postelji, nato pa sem pogledal profesorja Bogdana Breclja, najstarejšega v konziliju in mu pokazal na aparate, ki so še vedno z zvočnimi signali kazali, da delajo, na kar mi je pokimal.«

»To je bil znak, da jih izklopim. Izklopil sem respirator, EKG monitor, srčni spodbujevalnik in elektronsko črpalko za injiciranje zdravil v veno. Potem smo zapustili sobo in šli vsak po svoje, pisati poročila,« je dejal dr. Lalević.

Pozneje je priznal, da se po tem dogodku ni mogel spraviti k sebi več kot pol leta.

»Niti v šali se ne more reči, da sem ga jaz pokončal. Deset minut pred tem je bil dejansko že mrtev. Zanj ni bilo rešitve. Jaz sem le odklopil aparate, ki so ga ohranjali pri življenju«, je pred letom dni zaupal novinarjem beograjskega dnevnika Blic dr. Predrag Lalević.

Broz je bil na respiratorju oziroma umetnem dihanju zadnjih 68 dni svojega življenja. Dr. Laleviću pa so nekaj let pozneje, v neki nemški bolnišnici celo oponesli, da je mrtvega človeka dneve in dneve »držal na respiratorju«.

Dr. Predrag Lalević, vir: YouTube

»Jaz sem ga intubiral in tudi priključil na respirator 26. februarja, to je 68 dni pred njegovo smrtjo. V času ventilacije je bil predsednik v umetni komi in seveda zato ni mogel komunicirati, prav tako ni mogel jesti. Toliko o tem,« je med drugim zapisal v svoji knjigi in s tem na laž postavil vse tiste, ki so trdili, da so Tita pred smrtjo redno obiskovali v bolnišnici, se z njim pogovarjali in mu celo nosili najljubše jedi.

»Njegovi možgani so bili živi in to je bilo zame kot zdravnika zadostno medicinsko opravičilo, zakaj ga vse do 4. maja nisem odklopil z respiratorja«, se je spominjal Lalević zadnjih Titovih dni, ki jih je nezavesten preživel v Ljubljani.

Vendar medicinski razlogi niso bili edini, zaradi katerih zdravniški konzilij ni dovolil Titu, da bi se poslovil že prej. Že ko je odšel v bolnišnico, se je namreč začel srdit boj za oblast …

V tistem času je bila politična situacija težka in zelo zapletena, se je spominjal dr. Lalević.

»Državnemu vrhu je pomemben ne le vsak dan, ampak celo vsaka ura,« je takrat zabičal Titovemu zdravniku Stane Dolanc, vsemogočni šef zvezne policije in človek, ki so ga mnogi videli kot Titovega naslednika.

Šef zvezne policije, vsemogočni Stane Dolanc, vir: Wikipedia

Dolanc, eden najbolj vplivnih ljudi v jugoslovanski politiki v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, je v ozadju vlekel niti in ustvarjal vzdušje strahu.

Medtem ko je bil Tito še živ, je širil govorice, kako iz Bolgarije v treh kolonah ruski tanki prodirajo proti bolgarsko-jugoslovanski meji ...

V tistem trenutku pa se je Josip Broz boril za preživetje.

»Ker pa je Tito vztrajno zavračal amputacijo, smo vendarle poskušali narediti premostitev s protezo. Ta operacija, kot je bilo pričakovano, ni dala rezultatov, ampak Tito je še naprej zavračal amputacijo,« se je spominjal dr. Lalević.

Dr. Lalević se dobro spominja kako se je Tito odzval, ko je izvedel, da bi mu amputacija noge podaljšala življenje: »Takoj, ko sva prispela v Ljubljano, sva šla naravnost v Klinični center in naredila posnetke arterij v njegovi levi nogi, nato pa sva odšla na Brdo pri Kranju. Ker je bila situacija na arterijah brezizhodna, smo predsedniku predlagali operacijo, ki jo je zavrnil. Nato smo se odločili, da si nekoliko 'razdelimo' naloge oziroma da se razbremenimo odgovornosti - pozvali samo na posvet profesorje iz ZDA na čelu s svetovno priznanim dr. Michaelom DeBakeyjem in tudi enega Rusa, dr. Marata Knjazova iz Moskve. Tudi onadva sta predlagala operacijo, natančneje - amputacijo, in v primeru, če se s tem ne bo strinjal, nam pustili protezo za premostitev krvne žile, toda z zelo malo možnosti za uspeh.«

»Ker pa je Tito vztrajno zavračal amputacijo, smo vendarle poskušali narediti premostitev s protezo. Ta operacija, kot je bilo pričakovano, ni dala rezultatov, ampak Tito je še naprej zavračal amputacijo,« se je spominjal dni, ko je Brozovo življenje polzelo k bridkemu koncu dr. Lalević.

Smrt nikoli ni bila omenjana v pogovorih s Titom glede njegovega zdravljenja, le da je enkrat, ko je operacijo zavrnil, dr. Laleviću odločno povedal: »Jaz dol - in pri tem je kazal s prstom navzdol -, grem samo v enem kosu!«

»Povedal nam je, 'če bo moja noga šla rakom žvižgat, si bom pa sodil sam!«

Toda Titova odločnost je skopnela v istem hipu, ko je čez čas, po neuspeli operaciji, medtem ko so ga previjali, naposled uzrl svojo nogo.

Jovanka in Josip Broz v srečnejših časih svojega zakona

»Šele ko je uzrl svojo golen, ki je bila že modro-črna z ogromnimi mehurji na koži, je dejal: 'Delajte, kar je nujno.' Sledila je amputacija noge znatno nad kolenom, toda bilo je že prepozno. Pred samim koncem svojega življenja je Tito padel v nekakšno vročico, kmalu je začel celo prepevati makedonsko pesem 'Jovano, Jovanke ...', verze v ruščini in sanjati Kitajce,« se je spominjal dr. Lalević.

Dr. Predrag Lalević se je tako ob vseh svojih poklicnih priznanjih in uspehih, ki jih je nizal dolga leta doma in po svetu, v zgodovino zapisal kot človek, ki je z aparatov izključil »največjega sina jugoslovanskih narodov« - Josipa Broza Tita.

Kako so to žalostno vest sprejeli državljani, pa kažejo video posnetki spodaj.

Komentarji