ponedeljek, 24. februar 2025 leto 30 / št. 055
Nova raziskava: v Mlečni cesti se morda skriva še »veliko mrtvih nezemeljskih civilizacij«

Nova študija kalifornijskega inštituta za propulzijo in propulzijskega inštituta ameriške vesoljske agencije NASA ter visoke šole v Santiagu je odkrila, da bi samo v naši Mlečni cesti lahko obstajala množica civilizacij z nezemeljskimi oblikami življenja.
Vendar pa naj bi bila velika večina le-teh najverjetneje že - mrtva.
Do svojih sklepov so znanstveniki prišli na podlagi razširitve Drakove enačbe, ki služi izračunu verjetnosti nezemeljskega življenja v naši galaksiji.
We here by in advance, anchor Frank Drakes 1961 Extraterrestrial civic bio and equation theory (Alian(Eli)Calculus) to advance and join coperations with sentence to
— MAGIC Music (@KenHillsMusic) July 8, 2020
"UN GLOBAL DEVELOPMENT". pic.twitter.com/YcQDervC8Z
Študija je ocenila številne faktorje, ki bi lahko vodili do za življenje primernih okolij in ocenila, da bi inteligentno življenje v naši galaksiji lahko nastalo okoli 8 milijard let po tem, ko je bila oblikovana.
Nekatere od teh civilizacij bi lahko nastale okoli 13.000 svetlobnih let od centra galaksije, okoli 12.000 svetlobnih let bliže od Zemlje, kjer so se ljudje pojavili 13,5 milijard let po tem, ko je bila oblikovana Mlečna cesta.

Študija, ki se nahaja v postopku preverjanja drugih znanstvenikov ocenjuje tudi faktorje, ki bi lahko vplivali na konec teh nezemeljskih civilizacij, kot so izpostavljenost radiaciji, ustavitev evolucije in tendenca inteligentnega življenja, da se samouniči zaradi klimatskih sprememb, tehnološkega napredka ali pa vojn.
To pomeni, da so civilizacije, ki so še zmeraj žive, relativno mlade, saj samouničenje običajno nastopi šele po dolgem času.
»Čeprav noben dokaz eksplicitno ne kaže na to, da se bo inteligentno življenje na koncu samouničilo, te možnosti ne moremo a priori izključiti,« je zapisano v študiji.
It would be nice if they could add Drakes equation to OpenAI’s DOTA and see what it comes up with.
— fabien bourdon (@FabienBourdon) December 22, 2020
Znanstveniki sicer tudi na možnost samouničenja človeštva opozarjajo že dalj časa.
Že leta 1961 je Hoerner ocenil, da bosta napredek znanosti in tehnike nujno vodila do popolnega uničenja in biološke degeneracije, na podoben način pa razmišljata tudi Sagan and Shklovskii (1966).
Številne druge študije (Nick, 2002; Webb, 2011), so prav tako ocenile, da je človeštvu blizu samouničenju, ki se lahko zgodi s pomočjo vojne, klimatskih sprememb ali razvoja biotehnologije (Sotos, 2019).
The @USGS/@NASA_Landsat program holds the title for the longest continuous space-based record of Earth’s land in existence. That’s nearly 50 years of steadfast observation! Explore how it all began and why the program was born. Watch: https://t.co/0wLMe9mDVQ pic.twitter.com/agw9Za1acZ
— NASA (@NASA) December 19, 2020
Na podoben način je tudi študija raziskovalcev v angleškem Nottinghamu potrdila, da je inteligentno življenje možno tudi drugje v naši galaksiji, ne le zgolj na Zemlji.
Znanstveniki v Nottinghamu so odkrili, da obstaja možnost življenja pri vsaj 36 inteligentnih civilizacij v naši galaksiji, imenovani Mlečna ali Rimska cesta, ki pa jih zaradi oddaljenosti verjetno ne bomo nikoli odkrili.
To študijo so lani objavili v reviji The Astrophysical Journal.

Tudi v tem primeru so za odkrivanje inteligentnih oblik življenja pred uporabo novega načina izračunavanja možnosti za življenje v vesolju uporabljali Drakovo enačbo, ki jo je razvil astronom in astrofizik Frank Drake leta 1961 in se lahko uporablja za izračun, koliko drugih civilizacij bi lahko bilo v galaksiji.
The narrow galaxy elegantly curving around its spherical companion in this image is a fantastic example of a truly strange and very rare phenomenon!
— NASA Goddard (@NASAGoddard) December 19, 2020
It is the largest, and one of the most complete Einstein rings ever discovered in our universe: https://t.co/sekzUQhtmi pic.twitter.com/68DtIrOi5k
Za to novo odkritje pa so na univerzi v Nottinghamu razvili svoj način izračunavanja.
Bistvena razlika med obema pristopoma je, da so v Nottinghamu delali na podlagi preprostih predpostavk o tem, kako se je življenje razvijalo, je za CNN povedal Christopher Conselice, ki je soavtor nove študije.
Njihov model predvideva, da se je inteligentno življenje razvilo podobno kot na Zemlji, kjer se je začelo 4,5 milijarde let po njenem nastanku.

Prav tako predvidevajo, da je prisotnost kovin v zvezdah blizu planetov, kjer je mogoče življenje tako visoka, kot pri našem Soncu.
Znanstveniki so tedaj izračunali, da bi bile te potencialne civilizacije lahko oddaljene približno 17 tisoč svetlobnih let, pri čemer meri eno svetlobno leto 9.454.240.512 tisoč kilometrov.
Z drugimi besedami – dejstvo, da še vedno bolj ali manj neuspešno iščemo znake nezemeljskega življenja v vesolju bi lahko bilo posledica dejstva, da se je naše življenje na planetu Zemlja razvilo na robu galaksije in nekoliko pozno in da smo torej na zabavo življenja prišli šele na koncu, ko se je za večino civilizacij – večinoma že končala.
If you want something to blow your mind today...
— Dr. Paul Byrne (@ThePlanetaryGuy) December 19, 2020
This is galaxy GN-z11—and it's the oldest, farthest thing we've ever seen in the Universe.
It's about 32 *billion* lightyears away, and this is what it looked like 13.4 billion years ago, when the Universe was 3% its current age. pic.twitter.com/CtTaA76L0P
Seveda pa to pred vso človeštvo postavlja še en izziv –, da najde način, da preživi, ne da bi se uničilo zaradi vojn, biotehnologije ali klimatskih sprememb, kot so se, morda – naši predhodniki.
In vsak dan, ki ga preživimo ogroženi zaradi klimatskih sprememb in jedrskega orožja ter vojn nam že danes kaže, da to ni niti najmanj lahka naloga.
Tudi napetosti med velikimi silami in Ura sodnega dne nam kažejo, da smo samo še nekaj minut oddaljeni od jedrske katastrofe ...