Nemška avtomobilska industrija o prihodnosti dizelskih motorjev

V Berlinu danes poteka srečanje vodilnih v nemški avtomobilski industriji in visokih političnih predstavnikov, ki razpravljajo o prihodnosti dizelskih motorjev. Ti so v zadnjem času precej izgubili ugled in naleteli na omejitve, zato so se sogovorniki strinjali, da sektor, ki je tudi pomemben zaposlovalec, nujno potrebuje učinkovito strategijo.

Mnoga mesta tako po Evropi kot drugje so v zadnjem času v skrbi za čim višjo kakovost zraka prepovedala ali napovedala omejitve vožnje vozil z dizelskim motorjem. Kako stroge so omejitve, je odvisno od posameznega mesta, skoraj povsod pa napovedujejo popolno prepoved v bolj ali manj bližnji prihodnosti.

To pričakovano skrbi avtomobilsko industrijo, kjer bi v primeru še bolj strogih omejitev po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v zraku obviselo več kot 800.000 delovnih mest. A dva meseca pred nemški parlamentarnimi volitvami koaliciji kanclerke Angele Merkel ne diši posebna pomoč industrijskemu sektorju, ki hitro izgublja na priljubljenosti.

Kot je dejal minister za promet Alexander Dobrindt iz CSU, se je avtomobilska industrija na zahteven teren pripeljala sama. Poudaril pa je, da je kljub temu zelo mučno opazovati znamko "v Nemčiji izdelan avtomobil" v takšnem nezavidljivem položaju.

angela_merkel.jpg

Tudi Merklova ni izpustila kritike, a poudarila, da Nemčija ta delovna mesta potrebuje. "Avtomobilska industrija je strateškega pomena. Biti mora močna in inovativna, a tudi odkrita. Tako je treba kritizirati, kar zasluži kritiko, a ob tem imeti v mislih, da gre za strateško pomembno nemško industrijo," je poudarila.

Pri kritikah je imela po navedbah AFP v mislih predvsem afero z goljufanjem na testih izpušnih plinov, v katero se zapleta vse več slovečih avtomobilskih imen. Začelo se je septembra 2015, ko je Volkswagen priznal, da je v milijone vozil namestil programsko opremo, ki je znižala količino izpustov, ko je zaznala, da je avtomobil na testiranju.

Sledile so še druge obtožbe, med drugim proti družbama Daimler in BMW, na testih izpustov pa je, kot je nedavno razkrila nemška vlada, goljufal tudi Porsche.

Spodbudne novice so v zadnjem času zasenčila tudi poročila o domnevnem kartelnem dogovarjanju med nemškimi proizvajalci. Volkswagen, Porsche, Audi, BMW in Daimler naj bi se med drugim usklajevali na področju razvoja, izdelave, stroškov in logistike, s tem pa naj bi oškodovali tako kupce kot dobavitelje. Med drugim naj bi razpravljali tudi o izpustih dizelskih vozil.

Posledica razkritij preiskovalcev so med drugim strožja merila za avtomobilske proizvajalce, ki so jih konec maja podprle tudi posamezne države EU. Zakonodajni predlog Evropske komisije od proizvajalcev avtomobilov zahteva strogo izpolnjevanje vseh varnostnih, okoljskih in proizvodnih zahtev EU.

Današnje srečanje je spremljal tudi protest organizacije Greenpeace, katere aktivisti so na zgradbi prometnega ministrstva izobesili velik transparent s sloganom, ki Nemčijo obtožuje zanemarjanja posledic izpušnih plinov za okolje. Srečanje so tako prestavili v prostore notranjega ministrstva.

Kot opozarjajo pri Greenpeaceu, ukinitev dizelskih motorjev težave ne bi rešila, saj celo električni avtomobili niso povsem neškodljivi. Kot je pokazala raziskava, se okoli 40 odstotkov električnih avtomobilov v Nemčiji napaja z elektriko, pridobljeno s kurjenjem premoga. Tudi Merklova je tako posvarila pred "demoniziranjem dizla".