Mož s prašičjim srcem uspešno preživel prvi mesec: »Srce močno bije, ni znakov zavrnitve!«

Minilo je mesec dni, odkar je 57-letnik iz ZDA prejel gensko spremenjeno prašičje srce, ki ga njegov organizem - ni zavrnil.

Gre za prelomen dosežek v zgodovini medicine, ki pa poraja tudi nekatera strokovna in etična vprašanja, ki jih odpira takšen preboj na področju presaditev živalskih organov v človeka.

Takšna operacija bi lahko v prihodnosti ponudila resen potencial za rešitev hudega nesorazmerja med številom prejemnikov in dajalcev. Dejansko bi to pomenilo, da bi lahko pričeli gojiti živali za to, da postanejo donatorice organov, ki jih potrebujejo ljudi.

For the first time ever, doctors have transplanted a pig heart into a human. The groundbreaking procedure used genetic modification and... cocaine?! pic.twitter.com/amXqg4Cp5X

— Seeker (@Seeker) February 14, 2022

Gre namreč za rejo živali izključno za to, da bi v njih vzgajali organe, ki bi jih, ko bi to potrebovali, presadili v človeka. Tu se pojavljajo velika nesoglasja, čeprav se v svetu v resnici izvaja še veliko več različnih poskusov na živalih v zdravstvene namene.

Druga etična dilema v tem primeru pa je vprašljivost tega, kako dobro in natančno je bil pacient pred posegom informiran.

Je pa že sedaj jasno, da se je 57-letni David Bennett iz Baltimora za vedno zapisal v zgodovino kot človek s prašičjim srcem.

With the help of a physical therapist, Pig Heart Transplant Patient David Bennett sings America the Beautiful before the #SuperBowl on NBC (@SNFonNBC) 5 weeks after his life saving surgery performed by @UMmedschool doctors. #SBLVI #UMmedschool #PT pic.twitter.com/2kvp4cKkHm

— University of Maryland School of Medicine (@UMmedschool) February 14, 2022

V začetku januarja je po naporni operaciji sprejel srce genetsko spremenjenega prašiča, ki ga njegov imunski sistem zaenkrat še ni zavrnil.

Prva presaditev genetsko spremenjenega prašičjega srca v človeka, ki je operacijo prestal, je požela ogromno odzivov.

V nedeljo je Bennett sedel v postelji in krotko zapel »America the Beautiful«, medtem ko je spremljal začetek ameriškega Super Bowla.

Bennett, ki je med presaditvijo 7. januarja prejel gensko spremenjeno prašičje srce, okreva v medicinskem centru Univerze v Marylandu.

»Srce deluje odlično. Imamo več kardiologov, ki poskušajo najti kakršno koli napako, vendar jim to še ni uspelo,« je povedal glavni kirurg dr. Muhammad M. Mohiuddin, profesor kirurgije in direktor programa za ksenotransplantacijo srca na Medicinski fakulteti Univerze v Marylandu.

»Srce močno bije, kot bi moralo. Ni znakov zavrnitve,« je poudaril profesor kirurgije.

Ko je Benett sedel v postelji, kar je bilo že samo po sebi odličen znak, s fizioterapevtko dr. Christine Wells tik ob njem, se je po svojih najboljših močeh trudil zbrati nežen glas, medtem ko pel »America the Beautiful«.

Naslednja točka na njegovem kontrolnem seznamu je videti svojega psa, ki ga zelo pogreša.

Walters: Pig heart transplant patient continues to survive, begins physical therapy https://t.co/Np8gppqI3n via @Florida_Today

— JohnPeterZinger™ (@deLIBERnATION) February 16, 2022

»Napreduje glede drže, lahko se drži pokonci, dvigne glavo,« je povedal dr. Bartley P. Griffith, direktor programa za presaditev srca na medicinskem centru Univerze v Marylandu.

»Lahko klepeta. Ima čudovit spomin na to, kar je doma. Pogovarjali smo se o njegovem najljubšem psu, Luckyju. Lucky ga čaka,« je dodal.

Zdravniki upajo, da bodo Luckyju morda odobrili obisk bolnišnice.

Medtem Benetta spremlja skupina zdravnikov v upanju, da bo njegov uspeh odprl nove možnosti številnim drugim ljudem z okvarami organov.

Bennett je imel terminalno srčno bolezen in več zdravstvenih centrov je ugotovilo, da ni primeren za presaditev človeškega srca.

Zdravniki pravijo, da je ta nova presaditev preboj, saj je bil prašič-darovalec podvržen urejanju genov.

Z genskim inženiringom so odstranili določeno vrsto sladkorja iz njegovih celic, za katero se domneva, da je odgovorna za prejšnje zavrnitve organov pri bolnikih.

Delovanje prašičjega telesa je drugačno od človeškega, zato je veliko možnosti, da gre kaj narobe.

Prašič je štirinožna žival, človek hodi pokončno in vsi sistemi regulacije ter delovanje cirkulacije v telesu so temu prilagojeni.

Večji problemi, ki se še pojavljajo, so človeška naravna protitelesa proti prašičjemu tkivu, molekularna nesorazmerja v sistemih strjevanja krvi in aktivacija koagulacije, prekomerna rast prašičjih src, neodpornost prašičjih src na ishemično poškodbo ob presaditvi, pritisk v pljučni cirkulaciji in raven holesterola v krvi, kar je eden od pomembnih dejavnikov daljšega uspešnega delovanja presajenega srca.

Prašičji organi kljub temu veljajo za primerne za presaditev na ljudi, ker so približno enake velikosti in oblike.

Zdaj sta Medicinski center Univerze v Marylandu in dr. Mohiuddin pripravljena svoje delo deliti z drugimi strokovnjaki na tem področju.

»Glavni razlog za objavo našega dela je, da ga delimo s skupnostjo in z drugimi našimi kolegi, ki delajo na področju ksenotransplantacije,« je dejal Mohiuddin.