Kako izgleda najgloblji rudnik v Evropi

Na delo rudarjev v današnji družbi ne gledamo več tako romantično kot nekoč, vendar sami rudarji še naprej ponosno častijo svoj poklic, ki jim predstavlja tudi nekakšno vez s predniki.

Rudarski rovi povsod spominjajo na predore podzemne železnice, s to razliko, da se potniki skoznje peljejo nekaj minut, rudarji pa v tem temnem in surovem okolju preživljajo cele delovne dneve.

Majhno mesto Gaj v Orenburški regiji je nastalo zaradi edinstvenega nahajališča rude in še danes živi od rudarstva.

V rudniku danes dela tretjina delovno aktivnega prebivalstva mesta – 7500 ljudi.

»Gaj« v več slovanskih jezikih označuje redkejši gozd in prav nekje sredi brezovih dreves so izkopali prvo vrtino ter sprejeli odločitev, da tu zgradijo Gajski rudarsko-metalurški kombinat (GOK), iz katerega je potem zraslo celo mesto.

Kompleks vključuje podzemni rudnik, dnevni kop, upravo in tovarno, kjer od pridobljene rude izločijo primesi.

Iz lokalne rude pridobivajo baker, cink, zlato in srebro.

Rudarji pa seveda delajo z rudami v prvotnem stanju, zato bodoče kovine pred njimi izgledajo kot kopice sivega kamenja.

Izmena rudnika traja okoli sedem ur in se začne v slačilnici. Delovna obleka vključuje bombažno perilo, volnene nogavice, delovno jakno in hlače, visoke gumijaste škornje in seveda čelado.

V posebni sobi rudarji na čelade namestijo svetilke in napravo za zaščito dihalnih organov.

V izredni situaciji kovinska posoda s poklopcem, ki s predelavo CO2 prek reagenta zagotavlja rudarju rezervni kisik.

»Pri normalni hoji naprava zadošča za 60 minut. Glavno je, da ne paničarite,« svetujejo rudarjem na usposabljanjih. Najpomembnejše je, da vam na začetku uspe odpreti poklopec, ki je precej trdo pričvrščen in ga ni mogoče odpreti tako zlahka.

Nadaljevanje članka si lahko preberete na RUSSIA BEYOND