REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Gre Titova zapuščina rakom žvižgat: ali tudi propadajočega »Galeba« čaka klavrna usoda?

Gre Titova zapuščina rakom žvižgat: ali tudi propadajočega »Galeba« čaka klavrna usoda?Tito in Galeb

Na ponovljenemu razpisu za obnovo ladje Galeb, znane iz obdobja nekdanjega dosmrtnega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita sta prispeli le dve ponudbi – reške ladjedelnice Viktor Lenac in Dalmonta iz Kraljevice.

Ladjedelnica Viktor Lenac, ki je bila ponudnica tudi na prvem razpisu, je tokrat znižala svojo ponudbo na zdaj 60 milijonov kun (8,2 milijona evrov) brez DDV-ja, ki na Hrvaškem znaša 25 odstotkov, Dalmontova ponudba pa znaša 58,5 milijonov kun z vštetim DDV-jem (7,9 milijona evrov), poroča zagrebški Večernji list (VL).

Brozova elitna jahta, kot so jo videli tuji mediji, nekoč in zdaj.

Celoten postopek izbire in pritožbeni rok pa trajata skupaj 120 dni.

Kdo, kdaj in ali bodo sploh opravljena dela na obnovi nekdanje Titove ladje, ki jo je Hrvaška leta 2006 razglasila za nacionalno kulturno dobrino, bo znano po tem, ko se bo mestni svet Reke izrekel glede prispelih ponudb.

Relikvije: Brozova uniforma, kapa, ročna ura, spomini na potovanja in zgodovina nastanka ladje ...

V okviru projekta Evropska prestolnica kulture je Mestni občini Reka za ta dela iz Bruslja že dodeljen denar, iz Zagreba pa tudi nepovratna sredstva v višini 69 milijonov kun.

Mesto samo pa namerava obvezni domači finančni vložek zagotoviti s posojilom v višini 44 milijonov kun (5,95 milijonov evrov), kar zahteva soglasje mestnega sveta.

Reški župan Vojko Obersnel naj bi bil močno zagret, da se projekt obnove Titove ladje izpelje, toda pri tem načrtu mu polena pod noge meče del opozicije, predvsem predstavnik desno usmerjene Akcije mladih Tihomir Čordašev, ki trdi, da so predvideni stroški obnove predragi, splošna korist pa vprašljiva.

Zato Čordašev poskuša na vse kriplje spodkopati načrte župana Reke, češ da bi megalomanski projekt lahko ogrozil proračun mestne občine, kar bi lahko pripeljalo do novega zadolževanja …

Toda zanimivo je, da je podporo Tihomirju Čordaševu zdaj odrekel celo na Hrvaškem vladajoči HDZ.

»Galeb podpira tudi HDZ, moti pa le še nekatere v Reki«, piše VL.

Burna razprava se je nato razvnela predvsem na portalih hrvaške skrajne desnice.

Na krovu: z mornarji ... s pudljem ... z Jovanko ...

»Galeb« je namreč zadnje desetletje v lastništvu mesta Reka, župan pa bi rad 117 metrov dolgo ladjo preuredil v muzej …

Deloma morda tudi v hostel in prikupne trgovinice s spominki ...

»Ne vidim razloga, zakaj se del mestnih svetnikov zoperstavlja obnovi 'Galeba', razen - ideologije,« opozarja župan Reke Obersnel.

Župan svari, da bi Reki zaradi omahovanja glede obnove Brozovega plovila lahko grozil hud finančni udarec v višini do 40 milijonov kun, če za dodatno posojilo ne bo soglasja, saj so nekateri projekti, ki jih sofinancira Evropska unija, med njimi pa je tudi obnova Brozove šolske ladje - že v teku.

Skratka, župan jih že izvaja v paketu, skupaj z obnovo zapuščine nekdanjega jugoslovanskega maršala – ladjo »Galeb«, piše reški Novi list.

Toda glavna ovira za nadaljevanje načrta, ki bi omogočil novo, četrto življenje že desetletja rjaveči ladji, nekoč slavni zapuščini Josipa Broza, pa je mnenje dela lokalne javnosti, da ploveča rezidenca nekdanjega dosmrtnega jugoslovanskega predsednika nima ničesar skupnega z Reko, zato tudi zavračajo, da bi se mesto še naprej zadolževalo za njegovo obnovo.

Reška opozicija namreč trdi, da je Titov »Galeb luknja brez dna«, zato bi nekdanjo rezidenco nekdanjega predsednika Jugoslavije najraje videli – na dnu morja.

Rja, vsepovsod: Titovemu Galebu odbija zadnja ura. Vir: Wikipedia

Ne gre za šalo, ker bi radi zares ladjo »Galeb« - potopili.

Tihomir Čordašev iz Akcije Mladih namreč pravi, da je »povezava 'Galeba' z Reko le-ta, da je bil tri leta potopljen v reškem pristanišču, zato številni prebivalci Reke verjamejo, da ga je treba ponovno potopiti

Dokler ni znana usoda omenjenega posojila, ostaja negotova tudi usoda že več kot 30 let propadajočega Titovega ponosa – ladje »Galeb«, ki »do nadaljnjega« ostaja le še kup starega železa.

Spomnimo, »Galeb« je bil med leti 1952 in 1980 državniška ladja SFRJ oziroma predsedniška ladja jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita.

Toda bila je zgrajena v genovski ladjedelnici davnega leta 1938 kot tovorna ladja (ladja hladilnik) razreda RAMB z imenom RAMB III.

Ladja RAMB III je bila tretja od štirih enako zgrajenih ladij za italijansko podjetje Regia Azienda Monopoli Banane (od tukaj tudi akronim imena ladje RAMB), ki se je ukvarjalo z uvozom banan v Evropo iz italijanskih kolonij vzhodne Afrike.

Notranja oprema je za tisti čas veljala za prav razkošno ...

Vse tri ladje so bile zgrajene tako, da so jih lahko v primeru vojne na hitro predelali v pomožne križarke.

Ladja RAMB III ni nikoli videla vzhodne Afrike. Že na začetku druge svetovne vojne jo je rekvirirala italijanska mornarica, ki jo je spremenila v pomožno križarko, nato pa jo je leta 1943 nemška vojna mornarica predelala v minopolagalca in preimenovala v Kiebitz.

Bodoča Titova ladja je od marca do novembra leta 1944 položila, deloma skupaj z minopolagalcem Fasana, več kot 5000 min po Jadranskem morju.

Tuji mediji so Galeb videli kot ikonično jahto jugoslovanskega predsednika.

To se ji je maščevalo 4. novembra istega leta, ko je pri vračanju v pristanišče v Trstu zašla na lastno položeno mino pri Anconi. Kljub poškodbam ji je uspelo pripluti do Reke, kjer je bila naslednji dan v zračnem napadu potopljena s strani Američanov.

Po vojni je ladjo leta 1947 jugoslovanska mornarica skupaj s splitskim podjetjem Brodospas dvignila iz globine 22 metrov na površje in jo predelala v šolsko ladjo

Tito je bil znan po strahu pred letenjem in je preplul z »Galebom« približno 86.000 navtičnih milj.

Oprema na ladji je bila za tisti čas prav razkošna.

Na svojih »miroljubnih in prijateljskih misijah« je Broz pogosto vzel s seboj tudi ladijski orkester in pevca, ker so ladjo obiskali tudi številni svetovni državniki in v tistem času najbolj priljubljeni zvezdniki zabaviščne industrije ...

Pesem za Tita: Miralem Kruškić poje državnemu vrhu na poti proti Alžiriji. Pel je za Tita in Jovanko Broz. Potem sta z vrhovnim komandantom SFRJ spila viski ...

Na krovu »Galeba« se je krojila svetovna politika tudi v obdobju hladne vojne, glede na dejstvo, da so v salonih slavne ladje gostovali številni pomembneži, kot so Winston Churchill, dvakratni predsednik vlade Združenega kraljestva, britanska kraljica Elizabeta II., cesar Etiopije Haile Selassie, grški kralj Pavel in kraljica Friderika, voditelj Sovjetske zveze Leonid Brežnjev, Ahmed Sukarno - prvi predsednik Indonezije, Habib Bourguiba - prvi predsednik Tunizije...

Krov »Galeba« pomni slavno preteklost: Elizabeth Taylor, Sophia Loren (zgoraj), britanska kraljica Elizabeta, Nehru, Naser (spodaj) in - Tito.

Prva predsednica indijske vlade Indira Gandhi, predsednik Egipta Gamal Abdel Naser, maroški kralj Hassan II., Ibrahim Abud - prvi predsednik Sudana, Sirimavo Bandaranaike - predsednica vlade Šrilanke, Modibo Keita - prvi predsednik Malija, Makarios III. - prvi predsednik Cipra, voditelj Libije polkovnik Omar Moamer el Gadafi, Džavaharlal Nehru - prvi predsednik indijske vlade, romunski diktator Nicolae Ceauşescu, Kwame Nkrumah - prvi predsednik Gane, Ahmed Sékou Touré - prvi predsednik Gvineje, U Nu - prvi predsednik vlade Burme, generalni sekretar OZN Kurt Waldheim

Titovi gostje na »Galebu« so bili prav tako nekateri med najbolj priljubljenimi filmski igralci, kot so Richard Burton, Sophia Loren, Kirk Douglas, Elizabeth Taylor

»Galebu« so bili slavni dnevi šteti leta 1980, po smrti nekdanjega jugoslovanskega maršala.

Naposled je oktobra leta 1991 sodeloval tudi pri umiku zadnjih enot Jugoslovanske ljudske armade (JLA) iz Republike Slovenije, ki je junija pred tem že razglasila neodvisnost in nato njeno izvajanje zamrznila za tri mesece.

Na krovu - z Jovanko ...

V koprsko pristanišče je priplul 21. oktobra 1991.

Na ladjo se je vkrcalo nekaj čez tisoč vojakov JLA.

Med vojno 90-ih let prejšnjega stoletja je bila ladja privezana na črnogorski obali v Boki Kotorski in tudi izropana do obisti.

Odnesli so dragocene krožnike, slike, preproge... Vse, kar je bilo premično ...

Leta 2001 jo je črnogorska vlada prodala za 750.000 dolarjev nekemu grškemu ladjarju, ki jo je poslal na popravilo v reško ladjedelnico »Viktor Lenac«.

Leta 2009 jo je mesto Reka odkupilo za borih 150.000 dolarjev, hrvaške oblasti pa so jo razglasile za nacionalno dediščino.

Zato je novica o negotovi usodi Brozovega »Galeb« izzvala razburjenje tudi v soseščini Hrvaške, kjer sta obtičali tako nekdanja Titova jahta Jadranka kot Brozova šolska jadrnica Jadran.

Obe sta predmet dolgoletnega spora in prepira med uradnim Zagrebom in Podgorico.

Hrvaški mediji se namreč vsakič, ko črnogorsko obrambno ministrstvo sploh naznani prodajo (doslej neuspešno) enega od dveh močno propadlih Titovih plovil, razburjajo, češ da »Črna gora razprodaja ukradeno (hrvaško) ladjevje« ...