Božična pravljična idila – toda ne na Zemlji. ESA objavila čudovite slike ledenega kraterja na Marsu!

Evropska vesoljska agencija (ESA) je objavila izjemne fotografije ledenega, več kot 80 kilometrov širokega kraterja ki je »do roba« poln globoko zmrznjene vode, po domače – ledu!

Doslej najbolj jasne fotografije ogromnega kraterja na Marsu, ki je poln ledu, verjetno dokončno odpravljajo dilemo o tem, ali voda, najpomembnejši vir življenja na našem planetu, res obstaja na Marsu in če obstaja – ali bi jo bilo sploh mogoče pridobiti in porabiti?

Da je vse to očitno res in mogoče, nakazujejo slike kraterja na severnem tečaju Marsa, ki ga je objavila Evropska vesoljska agencija (ESA). Prikazujejo pa čudovito zimsko pravljično deželo – toda na Marsu!

A beautiful #winter wonderland... on #Mars! This ice-filled crater was imaged by our Mars Express spacecraft. Korolev crater is 82 kilometres across and found in the northern lowlands of Mars.
More images: https://t.co/48Czjh80Qb pic.twitter.com/5KDQ1PJ0jt

— ESA (@esa) 20 December 2018

Fotografije prikazujejo krater Korolev, ki leži na severnih nižinah Marsa.

Čeprav je bel, ni zasnežen, toda ne glede na to je vsaj – leden. Ledena plošča ima namreč kar 82 kilometrov v premeru, debela pa je okoli dva kilometra. Drsanje po tem ogromnem zaledenelem jezeru na Marsu bi bilo torej ob Božiču še kako mogoče.

Okoli 2200 kubičnih kilometrov ledu predstavlja enako količino vode, kot je na primer v kanadskem jezeru »Veliki medved«. To pa bi lahko bilo ljučnega pomena tudi za prihodnje koloniste na Marsu, med katere bi se morda rad uvrstil tudi Elon Musk.

Voda bi bila potrebna tudi za poljedelstvo, ki bi bilo prav tako mogoče, saj večino ozračja na Marsu sestavlja ogljikov dioksid. In vodo je mogoče razcepiti na plina kisik in vodik.

Kisik potrebujemo za dihanje, vodik pa je skupaj s kisikom odlično raketno gorivo ali pa se oba plina lahko uporabi tudi za obraten proces, pridobivanje elektrike in pogon vozil. Čeprav so prve sledove vode na Marsu odkrili že leta 2004 doslej še nikoli nismo videli tako jasne slike ogromnih količin ledu na Marsu.

Pri tem je kraterjev led dobro zaščiten s topografijo terena, visokim robom kraterja, ter hladnim zrakom, ki ga obkroža.

Kompozitno sliko je naredila visokoresolucijska "stereo kamera" Mars Ekspressa in je sestavljena iz petih različnih »trakov« posnetkov, ki jih je kamera naredila med poletom čez površje planeta.

Krater sam pa je poimenovan po glavnem raketnem inžinerju in očetu sovjetskeg vesoljskega programa Sergeju Korolevu, voditelju programov Vostok in Sputnik, ki je med drugim načrtoval tudi rakete, ki bi lahko dosegle Mars.

Mars človeško domšljijo privlači predvsem zato, ker je med vsemi planeti našega sončnega sistema še najbolj podoben Zemlji. So pa tudi razlike: ker je Mars v povprečju 1,5-krat dlje od Sonca kot Zemlja, je povprečna temperatura na površju minus 55 stopinj Celzija (od –153 do 20 °C), medtem ko je na Zemlji 16 stopinj.

Najbolj bistvena razlika med planetoma je v atmosferskem tlaku, saj ima Mars v nasprotju z Zemljo zelo tanko atmosfero, sestavljeno večinoma iz ogljikovega dioksida.

Atmosferski tlak na površju Marsa v povprečju doseže le 6 milibarov, medtem ko je na Zemlji 1013 milibarov. V opisanih fizikalnih razmerah tekoča voda ne more obstajati, saj pri tako nizkem tlaku in temperaturah skorajda v trenutku bodisi sublimira, torej preide v plinasto stanje, bodisi zamrzne v vodni led.

Že desetletja je znano, da voda na Marsu obstaja v obliki vodne pare v atmosferi in kot led na obeh polarnih kapah. Pred nekaj leti pa so našli dokaze o obstoju slanice tudi v tleh. Vendar šele posnetki velikih količin ledu »na kupu« prepričljivo kažejo, da bi kolonizacija rdečega planeta res lahko bila tudi izvedljiva.