Vinko Gorenak: »Evropejci, vključno s Slovenci, smo prebogati, da bi lahko pomoč odrekali beguncem«

Objavljamo drugi del pogovora z nekdanjim poslancem SDS in notranjim ministrom Vinkom Gorenakom. Prvi del intervjuja lahko preberete tukaj. 

V preteklem sklicu državnega zbora so bile migracije najbolj odmevna tema na področju notranje varnosti. Ali je sedaj policija bolje pripravljena zavarovati schengensko, južno mejo kot leta 2015?

Policija je zmožna zavarovati mejo, a pri tem se moramo zavedati nekaj. Na papirju imamo okoli osem tisoč policistov, od tega jih je okoli šest tisoč uniformiranih, ki se jih lahko pošlje na mejo. Južna meja je dolga okoli 660 km. Tudi če bi le na vsakih 100 metrov postavili le enega policista, in če upoštevamo tri izmene, zamenjave, itd., bi potrebovali 24.000 policistov. 

Zavarovanje južne meje je odgovornost države in serije ukrepov. Ti so: napotitev redne in rezervne sestave policije, celotne vojske (s povečanimi pooblastili) ter ustanovitev nacionalne garde. Z nacionalno gardo bi tako lahko zaposlili veliko brezposelnih in jih poslali na mejo, da bi pomagali pri varovanju oz. nadzoru meje, seveda z ustreznim usposabljanjem. Naslednji ukrep bi bil lahko tudi ponovna uvedba vojaške obveznosti, kot tudi boljše sodelovanje z evropskimi policisti, saj bi veliko večje število evropskih policistov moralo biti napoteno tudi na slovensko mejo, ki je zunanja schengenska meja. Npr. leta 2015 je Nemčija k nam poslala le pet policistov, ki so tukaj lahko le nadzorovali in obveščali svojo državo, kako tu potekajo zadeve, v resnici pa sploh niso mogli varovati schengenske meje. 

Kakšno pa je vaše mnenje glede zaostritve migrantske politike? Menite, da bi odprtje azilnih centrov v Albaniji ali Severni Afriki rešilo migrantsko krizo?

Evropejci, vključno s Slovenci, smo prebogati, da bi lahko pomoč odrekali beguncem. Tem ljudem je treba pomagati in to v najbližji državi. Problem vidim v tem, da k nam prihajajo predvsem ekonomski migranti in ne begunci. Begunci imajo prav tako pravico priti v najbližjo državo in ne nikamor dlje. 

Zdaj že slovenska notranja ministrica prizna, da prihaja do t. i. azilnega »shopinga« (nakupovanja), ko begunci in migranti pravijo, da gredo na Švedsko, v Nemčijo, v Avstrijo, torej tja, kjer bodo prejeli najvišjo pomoč. Strinjam se s tem, da se jim pomaga; v njihovih državah ali v najbližjih varnih državah. 

To kar si zdaj Evropa izmišljuje z odpiranjem centrov v Severni Afriki, je neka rešitev, ampak je hkrati tudi neučinkovita. Tam bo spet potekala določena selekcija, na podlagi katere bodo v EU sprejeli begunce. In bo spet šla na škodo najšibkejših. To po mojem spet ni prav. Če pa Evropa rabi delovno silo, in to Zahodna Evropa dejansko rabi, je rešitev, da se v Afriko ali drugam  pošlje letala in si jih tako pripeljejo.  

Glede zaostrovanja migrantske politike pri nas menim, da bi morali slediti zgledu Avstrije, Danske, ki gresta v preprečevanje zlorabe socialne pomoči. Naše ravnanje in zakoni bi tako morali primarno slediti ukrepom naših sosed. 

Nekateri odgovornost za migrantsko krizo pripisujejo državam EU in Nata, ki so sodelovale v vojaških intervencijah v Libiji in drugih državah, zaradi česar so izbruhnili spopadi in spodbudili migracije. 

Saj, naj te države sprejmejo begunce in migrante. Slovenci nismo nič bombardirali. 

Smo pa člani EU in Nata.

To je res. Res je pa tudi nekaj, da begunske kvote ne delujejo. Slovenija je sprejela nekaj sto beguncev iz Italije in Grčije, potem gre pa Cerar v Bruselj, kjer ga Juncker potreplja po rami in reče, kako je Slovenija dobra, ker jih je sprejela. Resnica pa je, da jih je nato veliko zapustilo Slovenijo in odšlo naprej v zahodno ali severno Evropo. Že po evropskih predpisih ne moremo beguncev, ko dobijo mednarodno zaščito, omejiti na eno državo. Z azilom dobijo tudi možnost prostega premikanja po EU in s tem preselitev v državo, ki jim najbolj ustreza. 

Če se nekoliko premakneva v politično sfero - kako komentirate volilni rezultat in trenutno sestavljanje vladne koalicije, ki bo, kot kaže, dolgotrajno?

Tu moram povedati, da sem član izvršilnega odbora stranke SDS in kot tak razpolagam z nekaterimi informacijami, ki jih ne morem razkriti. Lahko pa povem svoje mnenje na podlagi javnih informacij. 

Prva zgodba, ki je tu nenavadna, je to poudarjanje s strani nekaterih medijev in politikov, da je politika SDS izključevalna. Že enkrat na nacionalni kot mariborski televiziji sem javno vprašal, kdaj in koga je SDS izključevala ali omejevala sodelovanje s katerokoli stranko. Odgovora na to vprašanje ni. 

Tudi leta 2004 je bil v Janševi pisarni Pahor in sta se pogovarjala o morebitnem sodelovanju v koaliciji. Zunaj pred pisarno pa sta paradirali Darja Lavtižar Bebler in Majda Potrata, ki sta v kamere zbranih novinarjev kričali, kako bosta zapustili SD, če bi Pahor kakorkoli sodeloval z Janšo. Ne morem se spomniti, da bi mi rekli, da ne bomo sodelovati s temi ali pa drugimi. 

Zdaj pa vse leve stranke govorijo, da ne bodo sodelovale z Janšo in da bodo naredile svojo koalicijo. Torej, leve stranke govorijo o koaliciji le proti Janši, ne pa o koaliciji, ki bo delala za Slovenijo, za skupno dobro, za prihodnost države. Izključevanje je na njihovi strani.

Drugi teden bodo prvi pogovori s predstavniki parlamentarnih strank in predsednik države naj bi podelil mandat. Janša je že napovedal, če bo ugotovil, da ne bo mogel sestaviti vlade, da ne bo zavlačeval mesec dni in bo mandat takoj zavrnil oz. ga vrnil čim prej. 
V drugem krogu pa bo očitno nastopil Šarec. Šarec me zelo spominja na Jankovića, ker ima serijo popolnoma enakih potez. Tako se vidi, da se ni nič naučil z Jankovićevega primera. 

Obstaja pa še en paradoks. Da ga ponazorim: če ste se aprila ločili od žene in nato v juliju govorite, kako jo ljubite in da se bosta spet poročila, potem niste resni. To se je zgodilo s strankami SMC, SD in DeSUS, ki so se sprle med seboj, razbile vlado, zdaj pa bi spet sodelovale v novi vladi. Pa še tri stranke bi povabili v vlado. 

Nihče me ne more prepričati, da se bodo vse tri stranke podredile stranki, ki ima trinajst poslanskih mandatov. Tudi če bi zraven vzeli še Stranko Alenke Bratušek, nihče od državljanov nima garancije, da bi oni ponovno normalno vodili državo in da se ne bi spet skregali med seboj. 

Torej v morebitni levi vladi bi Šarec moral imeti vlogo zakonskega terapevta?

Težko bi bilo reči, kakšno dejansko vlogo bi dejansko imel on. Dejan Židan tu ne ve, zakaj gre. Cerar je dovolj pameten in si je v zadnjih štirih letih nabral kar nekaj izkušenj z vodenjem države. Menim, da ima trenutno Cerar hude muke, ko javno govori, da bo SMC šla v koalicijo s Šarcem. On točno ve, da jo bo vodil amater. Tega si ne predstavljam in tudi ne verjamem, da so njegove besede iskrene. Če pa so iskrene, potem pa ne vem, kako si predstavlja, da bo to državo vodil klovn. Oprostite, a drugega ne morem reči, glede na igralsko preteklost Šarca. 

Kako bo šlo naprej, ne vem. SDS bo ravnala odgovorno.

Ko ste omenili Cerarja: prav včeraj [pogovor je potekal 27. junija] se je zgodila izključitev Milana Brgleza iz SMC. Je bilo to za vas presenetljivo?

Ne, ne boste verjeli. Včeraj ob osmi uri zvečer smo imeli sejo izvršilnega odbora SDS v Šmarju, kjer sem malo napovedal, v katero smer bodo šli ti dogodki. Nisem napovedal Brglezove izključitve, ampak sem govoril o njegovem odhodu. 
In ko sem prišel domov, sem prebral novice. Na nekoliko drugačen način, iz SMC so ga namreč vrgli. Morate vedeti, da je bil Brglez napaka v SMC, saj on politično bolj sodi v skrajni del levice. On je bil motnja v SMC in je bilo jasno, da bo on slej kot prej zapustil SMC za Levico, morebiti SD. 

Brglez lahko gre zdaj v SD, a bo to bolj za kamuflažo. On dejansko po srcu in duši sodi k Levici. 

Za konec: boste morebiti sodelovali na lokalnih volitvah?

Če bom sodeloval, bom sodeloval na neizvoljivem mestu, recimo na šestem, sedmem mestu na listi kandidatov. Ni moja želja, da bi se potegoval za nove funkcije, bom pa spet poskušal pomagati stranki SDS, tokrat v moji občini.