Matjaž Kosi: »V Sloveniji se dogaja pravi eksodus mladine«

Na prvi dan letošnjega aprila je bil na kongresu Mlade Slovenije (MSi), podmladka Nove državnozborske Slovenije (NSi), za novega predsednika MSi izvoljen Matjaž Kosi. Kosi, ki je univerzitetni diplomirani teolog, prihaja iz Velike Nedelje (občina Ormož), kjer si je ustvaril mlado družino. Zbrani delegati na kongresu v Portorožu so mu zaupali dvoletni mandat za vodenje podmladka. V nadaljevanju objavljamo intervju z njim o pereči problematiki, ki se dotika predvsem mladine.

V začetku aprila ste bili izvoljeni za predsednika MSi. Kakšni so Vaši načrti za podmladek?

Mlada Slovenija je zelo dejaven podmladek, ki sobiva z matično stranko že 16 let. V dvoletnem mandatu želim nadaljevati z močno izobraževalno vsebino, pridati pa ji želim še več dela na terenu. Zaradi velike apatije in antipatije mladih do politike je treba ves čas dokazovati, da nismo politiki v negativnem smislu, temveč se zares trudimo delati dobro in izboljševati pogoje življenja za mlade. V družbi želimo ustvariti pogoje, ki bi mladim v največji meri omogočili delo, razvoj njihovih talentov in ustvarjalnosti.

Kako ocenjujete sodelovanje z drugimi podmladki političnih strank, še posebej glede določenih nesoglasji med pomladnimi strankami?

Ne le med pomladnimi strankami, tudi med podmladki pomladnih strank je za nami precej burno obdobje. Sam nisem zamerljiv človek in zato verjamem, da lahko s pravim pristopom zelo dobro sodelujemo tako s pomladnimi podmladki kot tudi s podmladki ostalih političnih strank. Podmladki nismo tako politično obremenjeni kot naše matične stranke, zato smo lahko dober zgled sodelovanja. Navsezadnje je stanje, kar zadeva delovna mesta in možnosti za razvoj potencialov, v Sloveniji enako slabo za vse mlade, ne glede na politično prepričanje. Vsi se spopadamo s podobnimi težavami. To nas lahko spodbudi k temu, da prerastemo ideološka nasprotja in skupaj delamo za boljši jutri in boljšo perspektivo mladih. Nenazadnje se mladi kjub svoji energiji in znanju uvrščamo v »ranljive ciljne skupine«, mar ni to žalostno?

V zadnjih letih v tujini opažamo mobilizacijo mladine v političnih zadevah. Kako je s slovensko mladino in politiko?

Kot sem že prej omenil, je slovenska mladina zelo apatična do političnih tem. Le še kakšne medijsko zares podprte politične akcije, kot sta bila npr. referenduma o družinski zakonodaji, jih prebudijo. Sicer imamo nekaj precej mladih poslancev, kot sta poslanca NSi Jernej Vrtovec in Matej Tonin, Žan Mahnič iz SDS, trojček iz IDS znotraj Združene levice (Miha Kordiš, Luka Mesec in Matej Vatovec) ter Andrej Čuš (Najprej Slovenija). Ti poslanci zaradi političnih razlik ne najdejo skupnega jezika glede mladinske politike. V volilnem telesu mladih med osemnajstim in tridesetim letom je še veliko potenciala, le na pravi način bi bilo treba mlade prebuditi. Kot se je izkazalo, protesti vstajniškega gibanja pred leti niso prinesli prav nobenega pozitivnega učinka. Učinek je lahko viden le tako, da se mladi ljudje angažirajo na družbenopolitičnem področju. Prvi korak je ta, da gredo volit. Kako jih motivirati? Zdi se kot vprašanje za milijon dolarjev. V MSi se trudimo na način, da smo jim pozitiven zgled ter jih poskušamo čim bolj nevsiljivo osveščati in izobraževati, da bodo začutili, da so tudi oni del spremembe, ki si jo vsi želimo.

Ker ste bili izvoljeni za dve leti, bodo v času Vašega mandata bile tako predsedniške, parlamentarne kot lokalne volitve. Na kakšen način bo MSi sodelovala na teh volitvah?

Na volitvah je MSi vedno precej dejavna, saj pomaga matični stranki in poprime za vsako delo. Od popolnoma praktične pomoči, kot je delo na terenu, lepljenje plakatov itn., do tega, da predstavniki MSi kandidirajo na listi NSi. V Kamniku imamo podžupana, ki je iz vrst MSi, Mateja Slaparja, prej omenjena poslanca sta bila izvoljena še v času članstva v MSi, imamo veliko občinskih in krajevnih svetnikov. Tako nismo le terenska pomoč, temveč smo tudi resni kandidati na različnih volitvah. Zaradi našega udejstvovanja v NSi nas tudi članstvo in vodstvo NSi jemlje kot enakopravne, na kar smo ponosni, saj se naš glas v matični stranki sliši.

Kako ocenjujete dejavnost trenutne vlade za mladino, tako na področju šolstva, življenja kot zaposlovanja?

V Sloveniji se dogaja pravi eksodus mladine in sicer v dve smeri. S podeželja se množično selijo v velika mesta oziroma po študiju tam kar ostanejo, največ v Ljubljani. Tukaj je vidna velika centralizacija, ki jo trenutna vlada podpira, saj namenja občinam in nerazvitim področjem vedno manj sredstev za razvoj. Po drugi strani preostala mladina, ki se zelo težko zaposli, v velikem številu odhaja v tujino. Naj si bo to dnevno delo čez mejo v Avstriji ali trajna selitev v razvitejše države, kjer je potreba po delavcih vedno prisotna. Izobraženega imamo veliko kadra, a številni so diplomirali iz smeri, kjer je skorajda nemogoče najti zaposlitev. V Sloveniji nastaja začaran krog in šele ko bo vlada začela poslušati potrebe trga in motivirati mlade za smeri, kjer nam primanjkuje diplomantov, se bo zaposlitvena slika petindvajsetletnikov začela spreminjati. Mladi krščanski demokrati si želimo konkurenčnega poslovnega okolja, v katerem bi lahko s svojimi rokami in s svojim znanjem sami poskrbeli zase ter si ustvarili družine. Na tem mestu naj omenim še lanski primer, ko je Odvetniška zbornica vpisnino za vstop med odvetnike povišala kar na 9 000 evrov, kar je praktično onemogočilo vstop mladih pravnikov med odvetnike. Mlada Slovenija se je na to odzvala z zakonom, ki tovrstno zatiranje mladih v bodoče preprečuje. Na predlog poslanske skupine NSi je državni zbor naš zakon sprejel.

Če bi bili na oblasti, kaj bi na tem področju storili?

Nujno je izboljšanje poslovnega okolja, potrebujemo nova delovna mesta! Potrebujemo nižje davke in zmanjšanje javne porabe. Javni dolg, ki bremeni prihodnost mlade generacije, je zrasel že krepko čez 30 milijard. To je za mlade krščanske demokrate nedopustno. Treba je znižati davčno obremenitev dela in povečati zaposlitvene možnosti s prožnejšo delovnopravno zakonodajo. Nujno je poenostaviti državno birokracijo, predvsem na področju gradnje in umeščanja objektov v prostor. Družinska zakonodaja pa bi morala predvsem mlade, ki delajo, spodbujati k sprejemanju novega življenja. Na drugi strani ne bi imel slabe vesti omejevati in ukinjati študijskih smeri, kjer je diplomantov veliko preveč. A žal v Sloveniji za to ni posluha, saj so lobiji prisotni tudi v šolstvu in visokem šolstvu, vsak se bori za svoj stolček. Mladim bi morali že med izobraževanjem posredovati najpomembnejša znanja o državni ureditvi in osnovnih gospodarskih zakonitosti.

Prihajate iz Velike Nedelje. Ali menite, da vlada naredi dovolj za celovit napredek Slovenije, tako večjih naselij kot podeželja?

Glede na to, da v živo spremljam, kako je moj domači kraj vsako leto bolj prazen, je moj odgovor tukaj jasen. Vlada nikakor ne naredi dovolj za celovit napredek Slovenije, saj nas države, ki so bile nekoč po razvitosti za nami, prehitevajo po levi in desni strani. Namesto da bi nas naša majhnost bogatila in bi to znali izkoristiti – na primer na področju turizma, saj si lahko v enem vikendu ogledamo praktično vse od planin, morja do mlina na Muri in reke Kolpe – imamo državo zbirokratizirano do temeljev. Majhne kmetije usihajo iz dneva v dan, preživijo le veliki kmetje in še tukaj se postavlja vprašanje, kako bo, ko se bodo sofinanciranja iz EU začela krčiti. Maribor kot štajersko središče ob ugašanju vsakega novega podjetja prav tako umira na obroke, medtem ko manjši kraji postajajo mesta duhov. Naj samo omenim milijonsko izgubo zaradi prepozne pritožbe v zvezi s Tovarno sladkorja Ormož. Takrat smo izgubili osem milijonov evrov. In kaj se je zgodilo? En človek je bil ob službo. To je vse. Za osem milijonov evrov lahko v Sloveniji dosežemo veliko, mi pa smo jih vrgli skozi okno. Da ne omenjam milijonskih izgub ob TEŠ 6 in podobno. Sredstva, s katerimi bi se morala financirati manjša naselja, da bi lahko zadržala ljudi v svoji sredi, raje porabljamo nerazumno in nonšalantno. Država Slovenija je trenutno zelo slab gospodar. Vso žalostno zgodbo je pravzaprav začel Borut Pahor v svojem premierskem mandatu, Slovenci pa smo ga za to slabo gospodarnost in politiko nagradili s položajem predsednika republike. Ironija.

Za konec: Kaj sporočate mladim, ki z diplomo v žepu že dalj časa čakajo na svojo zaposlitveno priložnost?

Takim mladim svetujem, da se angažirajo na čim več področjih, se usposabljajo tako formalno kot neformalno in vztrajajo. Predvsem pa, da so glasni, da argumentirajo svoja stališča, saj bo le tako več pozornosti usmerjene v mladinsko politiko.