REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Dr. Bojan Dobovšek: »Dobra država se zavzema za kvalitetno življenje vsakega posameznika in upravljanje države v skupno korist«

Dr. Bojan Dobovšek: »Dobra država se zavzema za kvalitetno življenje vsakega posameznika in upravljanje države v skupno korist«dr. Bojan Dobovšek | VIR: Insajder

Govorili smo z dr. Bojanom Dobovškom, rednim profesorjem za področje kriminologije, predsednikom stranke Dobra država ter državnozborskim poslancem (trenutno je tudi vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev).

Dobovšek je širši javnosti postal znan, ko je bil na listi SMC Mira Cerarja izvoljen v državni zbor. A že kmalu se je razšel z njim in nadaljeval s samostojno politično potjo. Na prihajajočih državnozborskih volitvah bo slovenske volivce poskušal prepričati s svojo Dobro državo.

S pregonom korupcije se ukvarjate tako na akademski ravni, pri čemer imate tudi praktične izkušnje. Kot politik ste tudi opozarjali na njo. Kako ocenjujete trenutno stanje v Sloveniji?

Z raziskovanjem korupcije sem se ukvarjal več kot dvajset let, najprej kot raziskovalec ter pisec knjig in člankov, tako doma kot v tujini; na tem področju sem deloval tudi v Svetu Evrope. Prišel sem do zaključka, da v Sloveniji ni problem korupcija na najnižjem nivoju, ampak korupcija na najvišjem nivoju.

Tako imamo pri nas problem, ker so uradne institucije prevzete s strani skupin, ki obvladujejo državo in na ključne položaje kadrujejo svoje ljudi.

Korupcija na najvišjem nivoju pomeni, da so vpletene elite, ki so na oblasti in skupine pritiska, ki vplivajo na oblast. Tako imamo pri nas problem, ker so uradne institucije prevzete s strani skupin, ki obvladujejo državo in na ključne položaje kadrujejo svoje ljudi. Ker so ti ljudje brez strokovnih referenc in izbrani le po poznanstvih, delujejo v korist teh skupin. Vlada si je s tem podredila institucije, poleg tega pa tudi poslance, da dvigujejo roke, kot se jim ukaže, ne pa v skladu z ustavo po svoji vesti in v korist ljudstvu.

Tako korupcijo strokovno označujemo za sistemsko korupcijo. V končni fazi je prišlo do pojava ugrabljene države. Pojem ugrabljene države sem v Slovenijo vpeljal že leta 2005, ko smo pripravili knjigo »Politika in korupcija«, v kateri smo predstavili vpliv neformalnih mrež v Sloveniji in kako je vlada podrejena nekim skupinam pritiska iz ozadja ter ne vlada v korist državljanov. Navedeno se v zadnjem času samo še stopnjuje s finančno kriminaliteto.

In prav korupcija na najvišjem nivoju je največji problem v Sloveniji. Posledice so, da so institucije prevzete s kadrovanjem nestrokovnih ljudi in da imamo preveč neustreznih zakonov. Ti so nastajali izven strokovnih skupin, ponavadi še preko svetovalnih pogodb. Avtor je tako sprva zaslužil, ko je napisal zakon, nato, ko ga je razlagal in končno še svetoval v postopkih na sodišču. Zakoni so slabo napisani, ne dajo se izvajati in imajo polno »lukenj«, tako da jih lahko izkoriščajo tisti, ki so jih napisali.

Raziskovali smo tudi skupine pritiska, ki se pri nas kažejo predvsem v stanovskih organizacijah, od gradbenikov, odvetnikov in ostalih. A tu gre le za majhen del oseb, ki uporablja stanovsko skupino za korist skupine, ki ostaja skrita in deluje v svojo korist ter meče slabo luč na celoten ceh. Te skupine pritiska se vežejo tudi na politične stranke, na lokalnega veljaka in različne družbene skupine. Fenomen skupin pritiska je v Sloveniji še bolj razširjen kot v drugih zahodnih državah in ovira razvoj Slovenije.

Bojan Dobovšek
dr. Bojan Dobovšek | VIR: Insajder

Ko ste že omenili zakonodajo: prav včeraj ste (so) poslanci podprli nadaljno pot novele protikorupcijskega zakona. Vlada zagovarja novelo češ, da širi pristojnosti protikorupcijske komisije, opozicija očita, da jemlje pooblastila. Vaše mnenje?

Glede Komisije za preprečevanje korupcije moramo vedeti, da je bila prav ustanovitev komisije pogoj za vstop Slovenije v Evropsko unijo. Tako so ustanovili delovno skupino, katero so sestavljali tako tuji kot domači strokovnjaki na področju preučevanja korupcije, med drugim tudi jaz, ter nekdanji zaposleni dotedanjega urada. In ta skupina je pripravila zelo modern in dober zakon o komisiji za tisti čas.

Tako je komisija v času predsedovanja Gorana Klemenčiča šla povsem v napačno smer, v represijo, zato tudi postopki padajo na sodiščih.

Koncept delovanja komisije se je nato skozi leta pričel spreminjati, predvsem glede na poglede predsednika komisije. Tako je komisija v času predsedovanja Gorana Klemenčiča šla povsem v napačno smer, v represijo, zato tudi postopki padajo na sodiščih. Koncept je bil na začetku dober, a nato bi ga morali nadgraditi.

Ta predlog, ki je trenutno v državnem zboru, predvideva veliko sprememb. Vladna služba za zakonodajo sama meni, da bi morala napisati nov zakon in ne le novelo. S tem se strinjam. Ponovno je potrebno ustanoviti strokovno skupino, ki naj na podlagi konceptov skandinavskih držav in spremenjenih razmer pri nas pripravi nov, trenutnim razmeram prilagojen model delovanja komisije.

Tako je potrebno vključiti večnivojski pristop do korupcije: prvi nivo sestavljajo policija, tožilstvo in kazensko pravo; drugi nivo so institucije na področju financ (FURS, računsko sodišče, agencije, uradi) s sledenjem finančnim tokovom in tretji nivo so novinarji. A kot vidimo, »četrta veja oblasti« ne delujo, kot bi morala in ne opravi tega pravega preiskovalnega novinarstva. Komisija nastopi na četrtem nivoju in poskrbi za preventivno delovanje na vseh področjih.

Sprememba koncepta je potrebna že zato, da se povrne ugled in položaj komisije. Zato sem prepričan, da je potrebno v komisijo uvrstiti prave, strokovne ljudi z izkušnjami in ugledom. In ne, kot vidimo zdaj, ko ima predsednik države problem pri iskanju primernih kandidatov za komisijo. To pa seveda nekomu dejansko ustreza, ko komisija nima ugleda in ne deluje, kot bi morala.

Vprašamo pa se lahko tudi, zakaj koalicija hiti s spremembami ravno na koncu mandata. Nima smisla hiteti zdaj, ko zgleda, da smo v izrednem stanju.

Ali menite, da trenutna zakonodaja ovira pregon korupcije?

Zakonodaja je le en problem. Vemo, da je korupcijska dejanja zelo težko dokazati, ampak za te primere imamo kazensko zakonodajo in tu kakih revolucionarnih sprememb ni potrebno narediti.

Potrebno pa je narediti več na finančnem področju, na preiskavi finančnih tokov, sledenju premoženja, tudi v tujino. Prav na tem področju so pristojne finančne institucije zatajile, saj niso imele dovolj preiskovalnega znanja in niso sodelovale med seboj.

Tretji sistemski problem pa je tudi pomanjkanje položajske odgovornosti. To vidimo predvsem pri različnih finančnih mahinacijah, npr. v bančni luknji, ko bi morala vlada iskati odgovornost pri vodilnih ljudeh, tudi z odškodninskimi tožbami. Prav tako tisti, ki so bili vpleteni v te zgodbe in tudi če niso bili s pravnomočno sodbo spoznani za krivega, ne bi smeli več zasesti enakih oz. celo višjih odgovornih funkcij, prav zato, ker niso preprečili finančnih nepravilnosti, ko so bili za to odgovorni.

Vlada bi tako morala upoštevati karierne poti kandidatov pri kadrovanju odgovornih oseb ter ne imenovati oseb, ki so bile položajno vpletene v te nepravilnosti. Oseba še vedno lahko ostane zaposlena v okviru svojega poklica, ne more pa več zasesti vodilnega položaja. Isto to velja za druge državne institucije.

Zdaj pa poglejmo, kako je Cerarjeva vlada imenovala SDH, banke, uprave, nadzorne svete in podobno. To so bili ravno ljudje, ki so bili vpleteni v nastajanje bančne luknje in finančne krize. Potem pa se izgovarjajo, da jim nič ni bilo dokazano v kazenskem postopku, a mi vemo, da je bil na tem in tem položaju ter tako položajno odgovoren za nastalo situacijo. Vlada je odgovorna za takšno kasdrovanje.

Ampak Vi ste vstopili v politiko prav na listi SMC, a ste se že kmalu z njimi razšli, kar je privedlo tudi do ustanovitve Vaše stranke, Dobra država. Nekateri se tako lahko vprašajo, zakaj bi Vas zdaj volili, ko ste bili pri Cerarju?

V dvajsetih letih preučevanja korupcije, finančne kriminalitete, preiskovalnega novinarstva, ekologije, kripovalut, kibernetske kriminalitete ter predavanja tako v tujini kot pri nas, sem ugotovil, da do pravih rešitev ni nikoli prišlo. Spremembe so možne le v politiki, v izvršni vejo oblasti, zato sem pred leti vstopil v politiko.

Na začetku smo se dobili jaz, Cerar in Peter Jamnikar ter še par oseb in se odločili, da ustanovimo stranko na podlagi idej in znanj, katere imamo. Stranko smo zgradili, šli na volitve in zmagali. A takoj po volitvah je Cerar naslednje jutro odstranil Jamnikarja, ki mu je izgradil stranko, nato je Cerar pričel graditi svojo ekipo.

Cerar je s svojim kadrovanjem pokazal drugo usmeritev in jaz sem na to opozoril, da ni to tisto, kar smo obljubili volivcem.

Predhodno smo se pogovarjali, da je moč države v izvršilni oblasti in tu je potrebno narediti vse potrebno. Cerar je s svojim kadrovanjem pokazal drugo usmeritev in jaz sem na to opozoril, da ni to tisto, kar smo obljubili volivcem. Tako sem izstopil iz stranke in še naprej deloval v poslanski skupini, ker so tudi drugi poslanci kazali, da želijo uresničiti predvolilne obljube. Ker pa je bil nato pritisk na poslansko skupino s strani vlade tako velik, da si ni dalo izpolniti teh obljub, sem se odločil še za izstop iz poslanske skupine. Prelomni trenutek zame je bilo kadrovanje v SDH, ko sem opozoril, da je to narobe in da ne bom glasoval za te ljudi.

Jaz sem še vedno na isti poti, na kateri sem bil v stroki in tudi pred zadnjimi volitvami. SMC je skrenila z obljubljene poti, zdaj kažejo rezultati, kam je pripeljalo takšno kadrovanje. Problemi v zdravstvu, finančni sektor, vladna koalicija ni hotela preiskovati finančne luknje, sumi pranja denarja, ... To le dokazuje, kako prav sem imel prvi dan, ko sem opozarjal na nevarnost Cerarjeve odločitve, a takrat ni nihče hotel poslušati. Jaz tako še vedno kot strokovnjak ostajam na isti poti, a stranka je šla drugam.

Bojan Dobovšek
dr. Bojan Dobovšek | VIR: dobradrzava.si

Zato smo sprva ustanovili zavod Dobra država, ki je bil podlaga za ustanovitev stranke z istim imenom. Za strokovno podlago smo vzeli moje raziskovanje in odgovore zakaj pravna država ne deluje, še posebej v tranzitnih državah. Prav na podlagi elitnih dogovorov, skupin pritiska, slabih neformalnih mrež, korupcije v širšem pomenu, zloraba sile, groženj in strahu, itd. smo prišli do situacije, ko ustavno sodišče odloča v skoraj vsakem primeru, medtem ko se politika ne upa odločati in sodna veja oblasti ne deluje. Skratka država je ugrabljena.

Za imenom tako stoji celotna strategija in raziskovanje, zakaj Slovenija ne deluje in kaj je potrebno narediti v dobro ljudi in okolja, ki se uničuje.

Vrniti se moramo nazaj, na preverjeni model nemških dežel, glede na dejstvo, da smo bili v zgodovini prav največ izpostavljeni temu svetu, in doseči vzpostavitev Rechtsstaat, pravne države, ko se s pravom omejuje samovolja suverena. Prav z dobro zakonodajo, ki nastaja neodvisno, po volji ljudi, lahko omejimo vpliv različnih skupin na suverena, torej vlado oz. predsednika vlade, ter dosežemo, da deluje v korist vseh ljudi.

Tudi zato smo se odločili za ime Dobra država, ki simbolizira antipod ugrabljeni državi, o kateri smo govorili na začetku. Za imenom tako stoji celotna strategija in raziskovanje, zakaj Slovenija ne deluje in kaj je potrebno narediti v dobro ljudi in okolja, ki se uničuje. Dobra država se zavzema za kvalitetno življenje vsakega posameznika in upravljanje države v skupno korist.

Predatorski neo-liberalizem je šel predaleč, kar lahko neposredno vidimo na vplivu na okolje in je tako poškodaval okolje, da je zdaj ogrožen že človek. Človek v razvitih državah vse težje preživi, medtem ko manjša skupina vse bolj bogati. Dobra država mora tako poskrbeti, da človek, ki dela, lahko živi v primernem okolju in prejme primerno plačilo, in živi kvalitetno življenje.

V svojem programu imate tako sedemnajst točk. Kako nameravate uresničite točke, bodo potrebne masovne spremembe zakonodaje?

Vse to si lahko ogledate na naši spletni strani dobradrzava.si. Korenite spremembe zakonodaje niso potrebne, potrebno je le spremeniti finomehaniko v izvajanju zakonodaje. Bistveno je, da postaviš prave odgovorne ljudi, ki s svojo kariero jamčijo za dobro delo institucij, ki zagotavljajo izvajanje nadzora in mehanizme odgovornosti. Upravljanje državnega premoženja je potrebno postaviti na višji nivo z ljudmi ki to znajo in zmorejo glede na reference.

Bolj temeljito se je potrebno lotiti projektnega dela. Torej, da se odločimo za izpeljavo projekta, ki je izvedljiv in primeren, ter se ga merljivo in odgovorno privede do konca. Poleg tega je še kako pomembno imeti znanja za črpanje evropskih sredstev za te projekte. Opozarjamo, da so zamujena leta priložnosti na področju zunanje politike, kjer se je pričakovala aktivna vloga Slovenije pri reševanju problemov na Balkanu.

To vladi ni uspelo, ker ni imela pripravljenih načrtov za prihodnost, ampak so se na vse le odzivali, delovali reaktivno in gasili probleme za nazaj. To se kaže pri odnosu do Hrvaške glede Ljubljanske banke, arbitraže in v odnosu do vodilnih držav v Evropski uniji.

Bojan Dobovšek
dr. Bojan Dobovšek | VIR: Insajder

Čez štiri mesece bodo parlamentarne volitve. Vam bo uspelo sestaviti celotno ekipo in lokalne odbore?

Za nami je zdaj že triletno delo. Ko smo ustanovili zavod, smo se pričeli sestajati z ljudmi in predstavljati osnovni program. V pogovorih po Sloveniji smo razpravljali o njihovih problemih, težavah, pa tudi rešitvah. Postalo je jasno, da je lokalni nivo pomemben, saj se prav tu pokažejo številni pravi odgovori.

Mi gradimo stranko od spodaj navzgor in ne kot nekatere druge stranke, ki so ustanovljene od zgoraj navzdol, kot medijski produkt. Naše delo nam nekateri zavidajo in nenehno ponujajo povezovanje, ter kopirajo ideje.

Na podlagi teh pogovorov smo dograjevali naš program, z rešitvami in ukrepi. Novembra lani smo imeli ustanovni kongres stranke, kjer smo predstavili ta nadgrajen program, kot tudi ekipo, ki zna in zmore izvesti program. Že takrat smo imeli strokovne odbore, ki so obravnali tematiko iz svojih področij, zdaj pa ustanavljamo še lokalne odbore. Dejansko le formaliziramo odnose in sodelovanje, ki so se vzpostavili v zadnjih treh letih.

Lokalni odbori bodo ustanovljeni že za državnozborske volitve, hkrati pa se pripravljajo za naslednje, lokalne volitve novembra letos. Mi gradimo stranko od spodaj navzgor in ne kot nekatere druge stranke, ki so ustanovljene od zgoraj navzdol, kot medijski produkt.

Naše delo nam nekateri zavidajo in nenehno ponujajo povezovanje, ter kopirajo ideje. V stranki Dobra država smo se že pred kongresom zavezali, da imamo mi svojo pot, svoj program in svojo ekipo. Po volitvah, ko se bo pokazalo, kdo se bo uvrstil v parlament, kakšen je njihov program, njihova ekipa in kako lahko skupaj uresničimo postavitev Slovenije v prvo ligo EU.

Torej apriori ne odklanjate sodelovanja z določenimi strankami, kot so to storile nekatere stranke?

Vse je odvisno od tega, kdo bo sploh prišel v parlament, kakšen program bodo imeli, kakšno ekipo in če bo cilje možno dejansko izpeljati.

Ne pa kot sedaj, ko so se le dogovarjali o sodelovanju, niso pa se dogovorili, kako dejansko izpolniti koalicijske zaveze.

Slovenija potrebuje v prihodnost usmerjene projekte, za to pa tudi ljudi, ki so jih sposobni izpeljati.

 

Preberite tudi drugi del intervjuja, ki bo objavljen jutri, v soboto 24. februarja 2018.

Povezane novice