Dr. Bojan Dobovšek: »Do nekega tranzicijskega očiščenja, lustracije ni nikoli prišlo in to očiščenje pričakujemo!«

Objavljamo drugi del pogovora z dr. Bojanom Dobovškom, kriminologom, poslancem ter predsednikom politične stranke Dobra država.

Na letošnjih volitvah bodo v ospredju (ponovno) tri teme: javni sektor, socialna država in varnost. Doživeli smo veliko stavko javnega sektorja. Kako gledate na to in razmere v samem sektorju?

Zakaj smo ravno zdaj pred volitvami doživeli stavko? Problemi so se kazali že prej, vidi se, da vlada ni sposobna oblikovati odgovorov in delovati proaktivno, gasi le za nazaj. S pogajanji z izbranimi skupinami jim je uspelo zrušiti celotni plačni sistem, saj ta vlada nima nobenih pogajalskih sposobnosti kot tudi sposobnosti za oblikovanje celostnih rešitev.

Z javnim sektorjem se moramo pogovarjati v okviru mase plač, ki je na voljo. In le v okviru tega lahko nato pogledamo, kakšna opitmizacija je možna, kako je potrebno organizirati procese in motivirati ljudi za delo. Tu pa odgovornost nosijo predstojniki institucij, ki skrbijo za ugled institucije, konkurenčnost, konflikte interesov in uspešnost delovanja.

Če pa imamo na vodilnih mestih, na podlagi političnega kadrovanja, predstojnike, ki tega niso sposobni narediti, jih je treba zamenjati. Javno upravo moramo ustrezno prestrukturirati: tam, kjer delajo več, morajo biti nagrajeni, tam kjer delajo manj, pa se jih prerazporedi. Okrepiti pa je potrebno tudi nadzor nad delom, nad svetovalnimi pogodbami in delom preko zunanjih izvajalcev.

Vzpostaviti je potrebno dobro ravnovesje med gospodarstvom, finančnim sektorjem in javno upravo, da vsi delujejo za skupni cilj v dobro Slovenije. Na javnem sektorju je zdaj, da si na podlagi dobrega dela povrne ugled sam, ne pa samo s stavkami.

Ali gre torej tudi za pomanjkanje samo-nadzora znotraj javne uprave?

Seveda, in ravno to je odgovornost tistih, ki vodijo institucije.

Socialno državo predvsem smatramo kot zdravstvo, pokojnine in transferji socialne pomoči. Kako gledate na to problematiko?

Dejstvo je, da se prebivalstvo stara in s podaljševanjem življenjske dobe prihaja do povečanja potreb po zdravstvenih storitvah. Na problem delovanja slovenskega zdravstva smo opozarjali celoten mandat. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je bila večkratt interpelirana. Prvič jo je vlada branila, da ji je treba dati čas, da naredi spremembe, zadnjič pa, da je prepozno, da se jo menja.

Že za vzor bi bilo jo potrebno zamenjati, odgovornost pa nosi tudi predsednik vlade, ki jo je nenehno branil in zagovarjal. Problem čakalnih dob, problem javnih naročil, problem vodenja zdravstvenih ustanov,... niti en ni bil rešen. Tukaj je še veliko potrebno storiti. V ospredje je potrebno postaviti pacienta in njegove potrebe, ne pa da se probleme rešuje s prerazporeditvami in ustanavljanjem novih organov, ki naj bi prišli do rešitev. To je isto, kot če bi radi pretočili vodo z vedrom polnim lukenj.

V zdravstveni sistem mečemo denar, ta gre pa za svetovalne pogodbe, za preplačane nabave, in ne za reaktivno reševanje težav za nazaj.

Podobno gre pri sociali, katero je potrebno redefinirati po vzoru skandinavskih držav. Tudi tam ni vse idealno, ampak je sistem neprimerno boljši. Potreben je tudi boljši način nadzora, kam in kako odteka denar.

Glede pokojnin: tu bo pomembno vlogo odigral bodoči Demografski sklad in od postavljenih vodilnih oseb bo odvisno, kako bomo to nadzirali in izpeljali. Problem je tudi v razpršenosti pomembnih dejavnikov na tem področju, od SDH, DUTB do Modre zavarovalnice.

To bo potrebno urediti in upravljati v korist ljudi; potrebno bo pogledati, kaj bomo obdržali in kaj prodali. 

Na področju varnosti smo v času Cerarjeve vlade imeli veliko migrantsko krizo, doživeli dve stavki policistov, stavkajo tudi pripadniki Slovenske obveščevalno-varnostne službe, včeraj pa smo lahko brali, kakšno opremo imajo vojaki. Kako ocenjujete obrambno-varnostni sistem?

Ta sektor je tipičen primer reaktivnega vladanja Cerarjeve vlade in gašenja požarov za nazaj. Problem varnosti je ključen za delovanje sodobne države, ki je izpostavljena hibridnim nevarnostim. Te pa ne zahtevajo le odgovora samo varnostnega sistema, ampak tudi drugih ministrstev, tako na socialnem področju, gospodarstva, financ pa tudi na področju kulture.

Problem varnosti države se je najbolj pokazal prav v času migracij, ko je bilo potrebno poskrbeti za sodelovanje ministrstev in vlada ni delovala kot ekipa. Poskrbeti moraš za varnost celotne družbe in ugotoviti, kako bo odreagirala na problem.

Sodelovati je potrebno pri reševanju težav že v izvornih državah, tranzicijskih državah in ciljnih državah. Ne pa samo sprejemati nekatere omejene ukrepe. V sodobnem svetu bo treba večjo pozornost nameniti kibernetskemu kriminalu in o nevarnosti slednjega obvestiti tudi javnost. Tu je še posebno pomembno ogrožanje finančnega sektorja in s tem celotnega družbenega sistema.

Kot rečeno, zaradi kompleksnih groženj je potrebno sodelovanje več ministrstev. A na primeru Sove se dobro kaže nesposobnost Cerarjeve vlade. Sprva je predsednik vlade imenoval za direktorjaprijatelja, ki sploh ni izpolnjeval pogojev za zasedbo delovnega mesta in ni bil strokoven, pa za to ni odgovarjal. Potem ga je zamenjal z naslednjim, ki pa je preko žene vpleten v finančne malverzacije, ki še do danes niso bile razjasnjene in razčiščene. Kakšen je to pritisk na Sovo, ki bi se morala tudi ukvarjati s zaščito finančnega sistema saj skrbi za varnost na varnostnem, političnem in gospodarskem področju?

Pripadniki Sove, ki stavkajo, so tudi opozorili na pomanjkanje sodelovanja s tujimi agencijami in da institucija sama ne deluje. Pri tem se lahko vprašamo, ker ne vemo, ali predstojnik Sove predsedniku vlade sploh daje informacije o stanju in ali če jih ta kaj dejansko upošteva? Oboje je slabo.

Policisti so že enkrat stavkali, dane so jim bile neke obljube, a zdaj spet stavkajo. Zakaj? Ker vlada ni izpolnila svojih obljub? Na razmere v Slovenski vojski že od začetka opozarjamo, da je kadrovsko podhranjena, da ni primerne opreme in da je potrebno pritegniti mlade, da je potrebno narediti vojaški poklic zanimiv.

Na področjih klasične varnosti je jasno, da vse »škripa«. Kaj pa šele na področjih hibridnih groženj? Npr. kako migrantska kriza vpliva na socialni sistem v Sloveniji? Zato je potrebno, da iz zahodnih držav prenesemo nekatere ukrepe. Sam pravim, da tisti, ki pridejo v Slovenijo, morajo sprejeti tudi naše vrednote. Moramo ugotoviti, kako bodo živeli v naši družbi, kako se bodo vključili in zaposlili, da se nam ne bo dogajalo tisto, kot v nekaterih drugih zahodnih državah, ko policija in druge državne službe nimajo več dostopa do posameznih predelov večjih mest, kjer prevladujejo priseljenci.

Iz varnostnega vidika je jasno, da je Slovenija varna država. A to mora tudi ostati, še posebej zaradi razvoja in pomena turizma in pomena varnosti za slovensko gospodarstvo. Tujci investirajo v varne države, turisti hodijo v varne države. To je prednost, ki jo lahko Slovenija izkoristi in to moramo še nadgraditi. 

Če ostanemo pri tujini. Kako vidite odnos Slovenije do Evropske unije, ter našo vlogo na zahodnem Balkanu?

Tudi evropske institucije so v krizu, tudi tam je prisotna korupcija na najvišjem nivoju. Tako tudi one potrebujejo neko prevetritev in več nadzora; to je še najbolj vidno na primeru Brexita.

Slovenija premalo naredi in izkorišča svoje ljudi v evropskih institucijah, morali bi tudi izkoriščati svoj vpliv. Do sedaj se nismo obnašali kot ena izmed boljših in vzorčnih držav znotraj unije, druge tranzitne države so nas prehitele, kljub naši boljši štartno osnovi. Tukaj je slovenska politika zamudila in ni iskala strateške partnerje. Redefinirati moramo odnose s Hrvaško, ker sedanja politika ne daje rezultatov, odločno se moramo postaviti za svoje cilje v okviru evropskih institucij. A to zahteva proaktivno delovanje. Sedaj pa le čakamo, kako nas bo Evropska komisija zaščitila pred Hrvaško! Ne, mi moramo biti aktivni in iskati tudi prave strateške zaveznike.

Redefinirati le arbitražo?

Ne le arbitražo, ampak vse. Tudi problem hrvaških varčevalcev pri Ljubljanski banki, problem prodaje Mercatorja. Mi smo priložnost imeli, ko je Hrvaška vstopala v Evropsko unijo.

V arbitraži nismo dobili teritorialnega stika z odprtim morjem. To bo še velik problem, ko se bo Hrvaška pogajala za izključno gospodarsko cono in ko/če bo prišlo do velike ekološke nesreče v Jadranskem morju in bodo Hrvati omejili promet na določenem koridorju. S tem pa je nato povezan tudi problem Luke Koper.

Ko je Hrvaška pristopala, bi morali izkoristiti tisti trenutek, pa ga nismo. Določene stvari pa bi morali razjasniti že takoj po osamosvojitvi; npr. Ljubljansko banko. Takrat ni nihče gledal v prihodnost in izkoristil takratne razmere. Upoštevati bi morali, da Hrvati nikdar ne ratificirajo sporazumov v Saborju: najprej nekaj obljubijo, nato pa tega ne storijo.

Včasih smo Slovenci mislili, da bomo kot prva nekdanja jugoslovanska republika v EU imeli vodilno vlogo v regiji. A je temu tako?

Že na primeru arbitraže se je pokazalo, da slovenska (zunanja) politika nima enotnih izhodišč. Da se oblikuje politika na več različnih nivojih in tako je enkrat proevropsko, drugič proruska, tretjič pa proameriška.

Potrebno je izbrati naše strateške zaveznike, temu biti zvesti in hkrati poenotiti našo politiko glede tega, sedaj različno delujejo zunanji minister, predsednik vlade in predsednik države. Ravno glede arbitraže bi se morala najprej poenotiti stroka in realno priznati izhodišče, nato se lahko poenoti politika, potem pa določiti kako vse to izpeljati. Na podlagi dejstev, ki temeljijo na strokovnosti, bi morali oblikovati politiko in se je držati. Ne pa da si vlada postavi cilj in ga nato od zgoraj navzdol želi doseči, preko vseh. Potem pa se pokaže, da niti vlada med seboj ni usklajena ter vsak vodi svojo politiko.

Za konec na kratko: zakaj naj volivci volijo Vašo stranko oz. Vas?

Zato ker vedo, zakaj sem se zavzemal do sedaj, za dobro državo obrnjeno v prihodnost. Kot strokovnjak sem probleme detektiral, nanje opozoril, rešiti pa jih je možno samo v izvršni veji oblasti. V stranki Dobra država imamo program in ekipo, ki to zna in zmore. Delujemo po načelu združevanja izkušenj generacij preteklosti, z vihravostjo generacij ki prihajajo. Milenijski generacij mladih moramo dati priložnost, da polno zaživijo v Sloveniji. Tranzicija, ki se je pričela po osamosvojitvi, ni bila pri nas nikoli popolnoma izvedena in zdaj imamo možnost, da tranzicijo zaključimo ter da pričnemo delovati v dobro ljudi in okolja, v katerem živimo. Slovenija je lepa, zelena država, v kateri lahko dobro živimo in tako moramo tudi ohraniti.

Do nekega tranzicijskega očiščenja, lustracije ni nikoli prišlo in to očiščenje pričakujemo, ker so nam ugrabili državo. V drugih, nam podobnih državah, so to očiščenje do neke mere izvedli, tako v sodstvu, politiki in drugih segmentih družbe. 
Pri nas je prišlo do mehke tranzicije in so se stare strukture le prelevile v novo obliko in zato imamo še vedno probleme. To pa tudi zato, ker te strukture še vedno obvladujejo finančne tokove in vplivajo na medijski prostor. Tudi novinarji morajo povrniti ugled tako da počistijo znotraj svojega ceha.

In zdaj imajo volivci zadnjo priložnost, da zaključimo tranzicijo in se pridružimo prvi ligi evropskih držav. Mi v Dobri državi smo sposobni in zmožni to narediti!