REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Amebis – ko računalničarji skrbijo za pravilnost slovenščine

Amebis – ko računalničarji skrbijo za pravilnost slovenščineMiro Romih, direktor kamniškega podjetja Amebis | VIR: Amebis.si

Pogovarjali smo se z Mirom Romihom, direktorjem kamniškega podjetja Amebis, ki že od leta 1991 deluje na področju izdelave jezikovnih računalniških programov. 

Kakšni so začetki Vašega podjetja?
Našo ekipo sestavlja osem članov, v glavnem strokovnjakov s področja računalništva, eden izmed nas, Peter Holozan, pa je tudi strokovnjak s področja jezikoslovja. Tako je kot glavni avtor jezikovnih modulov združil obe področji zanimanja in s pomočjo računalnikov analizira slovenski jezik. 

Sprva samouk, je na koncu svoje znanje še formalno ovrednotil, ko je po magisteriju iz računalništva zaključil še doktorat iz slovenistike. Peter že skoraj 30 let vsakodnevno vnaša v jezikovno bazo nove besede in prav ta baza je osnova za vse naše programe.

V sodobni računalniški dobi, kako gledate na prisotnost slovenščine na spletu, tudi z vidika Vašega podjetja?
Nedvomno je to korak naprej, predvsem na določenih področjih poslovanja. Včasih smo morali izdelke najprej fizično izdelati (na disketah, CD-jih), jih nato skladiščiti ter nazadnje poskrbeti še za distribucijo. Danes vse to odpade, vse je elektronsko in naši izdelki so pri uporabniku v roku nekaj sekund. 

Tako nam več časa ostane za razvoj novih programov ter nenehno nadgradnjo obstoječih. Tudi uporabniki lahko nenehno vstopijo v stik z nami, pri čemer so naši programi dostopni na različnih elektronskih napravah, in to po celotnem svetu, v trenutku. 

Nekatere besede bodo »izumrle«, medtem ko bodo druge nastale zaradi razvoja nove tehnologije, novih področij znanosti.

S tem ko je slovenščina prisotna na spletu, so tudi tuji jeziki vse bolj pogosti v našem vsakdanu. Kako vidite vstop in prisotnost tujk v slovenski jezik v času delovanja podjetja?
Jezik se vedno spreminja in se vedno bo, vprašanje je le, v katero smer. Nekatere besede bodo »izumrle«, medtem ko bodo druge nastale zaradi razvoja nove tehnologije, novih področij znanosti. Jezik se mora vsem tem novostim prilagoditi, ne nazadnje potrebujemo nova imena za ustvaritve. 

Imamo dve možnosti: izumiti neke svoje besede (npr. hladilnik) ali pa prevzeti in posloveniti tuje (npr. helikopter). Pri tem po navadi ljudje sami prevzamejo tujo besedo in jo poslovenijo, saj je to bolj smiselno. Med novejšimi besedami je npr. beseda »selfie«, pri čemer so ljudje predlagali poimenovanje »sebek«, a je med uporabniki bolj priljubljena poslovenitev »selfi« (brez zadnjega e-ja, kar omogoča lažje sklanjanje). 

Izberi jezik

Na ta način smo slovenskemu jeziku prilagodili številne besede. V zadnjem času gre predvsem za prenos angleških besed, pred tem pa smo Slovenci uporabljali številne nemške in srbohrvaške besede. Z razvojem računalniške tehnologije, predvsem pa s prihodom interneta, je globalizacija v zadnjih dveh oz. treh desetletjih privedla do vse bolj pospešenega vnosa oz. uporabe tujk. Tega je vedno več, čemur sledimo tudi pri nas z vsakodnevnim posodabljanjem jezikovne baze. To je vidno predvsem na področju tehnologije in znanosti. 

Kdo po Vašem mnenju bolj vpliva na oblikovanje novih besed: jezikoslovna stroka, stroka s posameznega področja ali splošna javnost?
Jezikoslovna stroka s pomočjo pravil postavlja določene okvire, v katerih se razvijajo nove besede, ki se seveda čez čas spreminjajo. A strokovnjaki s posameznih področij po navadi skujejo nove besede, včasih tudi v sodelovanju z jezikoslovci.
Pozneje se včasih najde boljši izraz, ki nadomesti prvotno besedo, včasih pa se beseda že tako prime v rabi, da je tudi novi, boljši ali morda »pravilnejši« izrazi ne morejo nadomestiti. 

Slovarji se niso pogosto spreminjali, ker je šlo za velike stroške izdelave in tiska. Lektorji, jezikoslovci in drugi so tako uporabljali jezikovne vire, ki niso dovolj hitro sledili razvoju jezika.

Kako gledate na lektorje, varuhe pravilne uporabe slovenščine in kako oni gledajo na Vas? Še posebej, odkar jih računalniški programi na neki način ogrožajo ...
Tudi lektorji so z našo pomočjo veliko pridobili. Včasih so založbe izdajale slovarje, ki so na novo izdajo čakali tudi do nekaj deset let. Slovarji se niso pogosto spreminjali, ker je šlo za velike stroške izdelave in tiska. Lektorji, jezikoslovci in drugi so tako uporabljali jezikovne vire, ki niso dovolj hitro sledili razvoju jezika.

Danes, v času interneta, lahko zelo hitro identificiramo novosti v jeziku, ki so uporabnikom na voljo takoj po posodobitvi določene jezikovne baze. Pri nas večino orodij in programov na vsakih nekaj mesecev obnavljamo, kar je zelo hitro v primerjavi s preteklostjo. Tako je tudi lektorjem s pomočjo takih orodij omogočeno lažje delo.

Nadaljevanje prihodnjo soboto.

Povezane novice