Židan: V EU veliko razočaranje zaradi krčenja proračuna za kmetijstvo

Na zasedanju kmetijskih ministrov EU je bilo danes čutiti veliko razočaranje zaradi predlaganega splošnega krčenja proračuna za skupno kmetijsko politiko po letu 2020, še zlasti pa za razvoj podeželja, je razpravo v Luksemburgu povzel minister za kmetijstvo Dejan Židan. Minister trenutno ni pesimist, pričakuje pa intenzivno razpravo in veliko dela.

Francija je danes predstavila pobudo o ohranitvi nominalnih sredstev za skupno kmetijsko politiko tudi v obdobju 2021-2027, ki se ji je pridružila tudi Slovenija, je povedal Židan v telefonskem pogovoru iz Luksemburga.

Tej francoski pobudi se bo po pričakovanjih pridružila večina članic unije, od začetka pa se v njej omenjajo Španija, Portugalska, Grčija in Irska.

Za Slovenijo je sicer zelo pomembna tudi druga pobuda, osredotočena na sredstva za razvoj podeželja, ki jo usklajuje Finska, je izpostavil minister, ki opozarja, da se na plečih programa za razvoj podeželja poskuša reševati nekatera druga aktualna vprašanja, kot je uresničevanje okoljskih ciljev.

V tej finski skupini v podporo finančno močnemu programu za razvoj podeželja naj bi bile še Avstrija in druge nove članice, pri čemer Židan izpostavlja, da je pomembna tudi za del Nemčije.

Zaradi brexita in novih prioritet, kot so migracije in varnost, bo za skupno kmetijsko politiko v evropskem proračunu za obdobje 2021-2027 na voljo manj denarja kot sedaj.

V proračunu v vrednosti 1,114 odstotka BND EU je za to politiko predlaganih 365 milijard v tekočih cenah, ob upoštevanju učinkov inflacije, kar je nekoliko manj kot 30 odstotkov celotnega proračuna. Komisija govori o petodstotnem rezu oziroma o 17 milijardah evrov razlike.

Slovenija naj bi v letih 2021-2027 v okviru skupne kmetijske politike prejela 1,66 milijarde evrov v tekočih cenah, od tega za neposredna plačila kmetom približno 903 milijone, za razvoj podeželja pa 716 milijonov evrov.

Na kmetijskem ministrstvu so že v prvem odzivu ocenili, da so predlagana sredstva za Slovenijo prenizka in ne zagotavljajo doseganja ciljev. V primerjavi s sedanjim obdobjem naj bi se po izračunu ministrstva sredstva za neposredna plačila znižala za 3,9 odstotka, sredstva za razvoj podeželja pa za skoraj 15 odstotkov.

Kmetijski ministri so po Židanovih besedah danes opozarjali tudi na pasti predvidenega strateškega načrtovanja. To sicer teoretično omogoča politiko, bolje prilagojeno posameznim državam, kar Slovenija podpira. Vendar pa glede na trenutne osnutke vse kaže na še večjo zapletenost postopkov, ne na poenostavitev, kot je bilo obljubljeno.

Vprašanje zagotavljanja resnične poenostavitve postopkov bo po prepričanju slovenskega ministra poleg vprašanja zagotavljanja ustrezne višine sredstev za kmetijsko politiko ključna točka preloma v pogajanjih o bodočem proračunu za evropsko kmetijsko politiko.

Države po Židanovih besedah ne smejo popuščati in dovoliti, da jih komisija odpravi z velikimi besedami, na konkretna vprašanja pa odgovarja, da se bodo ta reševala z delegiranimi akti, kar v praksi pomeni manj vpliva na rešitev in morda tudi dodatna administrativna bremena.

Židan pričakuje vse leto zelo intenzivno razpravo in poudarja, da je treba napeti vse moči, da bo dovolj denarja za zahtevne cilje. Dela bo veliko, moramo pa se ga lotiti z optimizmom, pravi.

Kot v preteklosti bo tudi tokrat ključno sklepanje zavezništev, še dodaja minister ter izpostavlja dobre pogovore z Madžarsko, usklajevanje s Francijo in Nemčijo, izmenjavo izhodišč z Italijo in neuradno usklajevanje z Avstrijo.

Židan je sicer danes kolegom poročal o slovenskih dejavnostih ob prvem svetovnem dnevu čebel in glede zaščite opraševalcev, nakar so se po neuradnih informacijah oglasile številne države ter izražale pohvale in podporo tem dejavnostim.