Zaton dolarja ali »le« kriza pred vrati? Centralne banke širom sveta kupujejo ogromne količine zlata in prodajajo dolarje

Cene zlata bi se lahko naslednje leto povečale na 1600 dolarjev za unčo, predvideva globalna bančna skupina »Goldman Sachs«.

V svojih ocenah navajajo, da je glavni razlog množičnega kupovanja zlata proces »dedolarizacije«.

»Povpraševanje centralnih bank za zlatom je največje od časov ameriškega predsednika Richarda Nixsona in predstavlja 20 odstotkov globalne ponudbe,« je ocenjujejo v bančni skupini Goldman Sachs.

Goldman Sachs sees gold soaring 9% in 2020 as Trump's trade war and recession fears grip investors https://t.co/zwicG1QeBG

— Business Insider (@businessinsider) December 10, 2019

Zlato velja za eno od najbolj varnih vlaganj, kajti vrednost ameriškega dolarja in obveznosti ne more rasti v nedogled.

Zaradi velikega povpraševanja za plemenito kovino Goldmanovi analitiki priporočajo vlagateljem, da svoja vlaganja diverzificirajo in ga spremenijo tudi v zlato.

»Dolgoročne prognoze so odvisne od globalne rasti. Dalj časa kot čakamo, večja je verjetnost, da bo ZDA zadela recesija,« ocenjuje banka.

Zato se zlato trenutno prodaja za 1463,30 dolarjev za unčo.

Pri kupovanju zlata pa prednjačijo centralne banke Rusije, Turčije, Kitajske in Poljske, ki so kupile za 15,7 milijard dolarjev zlata.

Kupile so 374 ton zlata in to samo v prvi polovici letošnjega leta. Gre za največje nakupe v prvi polovici leta s strani javnih institucij doslej.

V mesecu oktobru je samo Rusija »pretopila« svojih 7,7 milijard dolarjev in jih zamenjala za evre, zlato in kitajske juane. Od januarja je kupila za 96,4 ton zlata in s tem svoje zlate državne rezerve dvignila na 100,3 milijarde dolarjev.

Highlight: Goldman Sachs predicts that gold will reach $1,600 an ounce by 2020. “$1,600 is gonna be a footnote,” says @Paul_Schatz. “I think gold’s going to $2,500, $3,000 an ounce in the 2020s, because the climate, the landscape for gold is so hugely supportive.” More: pic.twitter.com/cD8uxbq6L2

— Yahoo Finance (@YahooFinance) December 10, 2019

Ob tem je ruska centralna banka podpisala sporazume o zamenjavi valut z Iranom, Kitajsko in Turčijo, ki imajo prav tako napete odnose z ZDA.

Rusija in druge države, ki so v sporih z Washingtonom, se tako odmikajo od ameriške valute, s tem pa postajajo tudi bolj neobčutljive za ameriške sankcije.

Krepi pa se tudi sodelovanje bank na evropski celini.

Več kot dvajset bank že dela na panevropskem plačilnem sistemu PEPSI, s katerim bi se učinkovito izognili ameriškim sistemom Visa in Mastercard ter tehnološkim monopolistom, kot so Google in PayPal.

The demand for gold is being driven by the "de-dollarization" of global economies, with central banks around the world buying more gold as they reduce their dollar holdings: Goldman Sachs' Jeff Currie via @bsurveillance https://t.co/W84iTfUPSi

— Lisa Abramowicz (@lisaabramowicz1) December 9, 2019

Rusija je medtem leta 2015, v odgovor na ameriške sankcije, ustvarila tudi svoj lastni plačilni sistem – MIR.