V ZDA za rekordno vsoto prodali Einsteinovo »Božje pismo«

Biblija je zbirka častitljivih, a še vedno precej primitivnih legend, je v svojem znamenitem pismu zapisal Albert Einstein. Bil je prepričan, da je beseda Bog »nič drugega kot izraz in produkt človeških slabosti.«

Na roke napisano pismo, dolgo stran in pol, ki se ga je prijelo ime Božje pismo (ang. The God Letter), je 3. januarja leta 1954 tedaj 74-letni nobelovec in znanstvenik Albert Einstein napisal nemškemu filozofu Ericu Gutkindu kot odgovor na eno njegovih filozofskih del Izberi življenje. V ZDA pa so ga prodali po ceni, ki je presegla vsa pričakovanja – za 2,9 milijona dolarjev. V dražbeni hiši so bili prepričani, da bodo zanj dobili skoraj enkrat manj, a so se ušteli.

V izjavi so pri dražbeni hiši Christie's zapisali, da je bilo to "neverjetno odkrito, zasebno pismo napisano eno leto pred Einsteinovo smrtjo in ostaja najbolj v celoti artikuliran izraz njegovih verskih in filozofskih pogledov".

Albert Einstein, ki je najbolj znan po tem, da je razvil teorijo relativnosti – steber moderne fizike, je v pismu Gutkindu pojasnil svoje stališče o Bogu. "Beseda Bog ni zame nič drugega kot izraz in produkt človeških slabosti," piše.

"Biblija je zbirka častitljivih, a še vedno precej primitivnih legend," je sklenil Einstein.

Pismo, ki predstavlja jasno sliko verskih prepričanj nemškega fizika in matematika judovskega rodu Alberta Einsteina, so prodali na dražbi v avkcijski hiši Christie's v New Yorku.

V dražbeni hiši so bili prepričani, da ga bodo prodali za milijon in pol dolarjev. Gre namreč za Einsteinovo ključno izjavo znotraj debate o odnosu med vero in znanostjo.

Zanimivo je, da je bilo maja 2008 isto pismo na dražbi v Londonu prodano za zgolj 200.000 funtov (petindvajsetkrat več od izklicne cene). Njegova vrednost se je torej v desetletju povečala skoraj za petnajstkrat. Kar kaže, da je to pismo, ne glede na ceno – zelo dobra investicija.

Zelo kritično se je Einstein izrazil tudi o židovstvu.

»Zame je židovska vera tako kot druge vere utelešenje najbolj otročjega praznoverja,« je dejal Einstein. Dodal je še danes zelo aktualen stavek, da namreč Židje, »ki jim ponosno pripadam in z mentaliteto katerih sem globoko prežet, niso nič boljši od drugih ljudi«, čeprav so »zaščiteni pred najhujšimi napakami zaradi pomanjkanja moči.«

»Judje, h katerim z veseljem spadam in v miselnosti katerih sem globoko zasidran, kljub temu zame ne nosijo drugačnega dostojanstva od vseh drugih narodov… Nobena razlaga, ne glede na to, kako subtilna bi bila, ne more tega čisto nič spremeniti,« je bil prepričan Einstein. Ob tem Einstein ni videl prav ničesar, zaradi česar naj bi bili prav Židje »izbran« narod.

Einsteinova pisma in zapisi se vedno dobro prodajajo. Lani so za 6.100 evrov prodali listek, ki ga je napisal italijanski študentki kemije Elisabeti Piccini, ki se ni želela srečati z njim. Pismo z njegovimi nasveti o srečnem življenju so v Jeruzalemu leta 2017 prodali za 1,56 milijona dolarjev. V njem je zapisano: »Mirno in skromno življenje bo prineslo več sreče kot prizadevanje za uspeh in nenehen nemir, ki prihaja s tem.«

Eno od pisem, ki ga je napisal leta 1928 o tretji stopnji teorije relativnosti, so prodali za več kot 100.000 evrov. Leta 2002 pa so pismo, ki ga je fizik poslal ameriškemu predsedniku Franklinu Delanu Rooseveltu, prodali za dva milijona dolarjev.