REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

V prihodnosti bomo na daljavo tudi čutili: Omrežje 5G je nujno tudi za razvoj »pametne industrije«

V prihodnosti bomo na daljavo tudi čutili: Omrežje 5G je nujno tudi za razvoj »pametne industrije«Huawei 5G Vir: Huawei
Omrežje 5G primarno ni namenjeno fizičnim uporabnikom, ampak predvsem razvoju pametne industrije in nadaljnje digitalne preobrazbe gospodarstva.

V Združenju za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), IKT horizontalni mreži in Digitalnem inovacijskem stičišču Slovenije so v sklopu Tedna 5G  organizirali dogodek z naslovom Priložnosti 5G omrežja za poslovne uporabnike.

Udeleženci dogodka so lahko spoznali praktične primere uporabe omrežja 5G za poslovne uporabnike, obenem pa so jim domači in tuji govorci predstavili tudi svoj pogled v prihodnost omrežij 5G.

Udeležence je v uvodu nagovoril Peter Jenko, v. d. generalnega direktorja Direktorata za informacijsko družbo, ki je poudaril, zakaj je 5G pomemben in nujen za večjo konkurenčnost podjetij v različnih sektorjih.

Omrežje 5G namreč primarno ni namenjeno fizičnim uporabnikom, ampak predvsem razvoju pametne industrije in nadaljnje digitalne preobrazbe gospodarstva.

Povezljivost je eden izmed ključnih dejavnikov gospodarskega in družbenega razvoja

Za razliko od starejših generacij mobilnih omrežij omogoča rezinjenje (ang. slicing) čez celotno omrežje, s čimer ena naprava postane še bolj povezljiva, uporabnik pa prejme samo tisto, kar si želi oziroma potrebuje.

»Povezljivost je eden izmed ključnih dejavnikov gospodarskega in družbenega razvoja«, je še dodal v svojem uvodnem nagovoru in predstavil načrt Slovenije, da do konca tega desetletja zagotovi stoodstotno pokritost vseh poseljenih območij v državi s širokopasovnimi omrežji. 

Izr. prof. dr. Boštjan Batagelj iz Fakultete za elektrotehniko je na dogodku pojasnil novosti, ki jih prinaša omrežje 5G. Ključna razlika med preteklimi generacijami omrežij in novejšimi je v tem, da novejša omrežja uporabnike obravavajo prilagojeno. To pa odpira nove možnosti povezovanja in hitrosti ter nenazadnje, tudi storitev. Če smo v začetku 90. let prejšnjega stoletja preko naprav verbalno komunicirali in kasneje prešli na video komunikacijo, lahko v prihodnosti z vpeljavo sodobnih tehnologij pričakujemo, da bomo na daljavo lahko tudi čutili.

Zanemariti pa ne gre tudi vse večje potrebe po prenosu podatkov, ta bi se lahko v prihodnjih letih še dodatno povišala. Batagelj meni, da bi z nadaljnjim trendom naraščanja količine prenesenih podatkov lahko posameznik tako že čez 10 let porabil preko 600 GB na mesec. Podobno bi lahko razbrali tudi iz podatkov, ki jih je predstavil Igor Milojević iz podjetja Huawei Technologies, saj je oblačne storitve leta 2020 uporabljalo 10 % podjetij, leta 2025 pa se bo po njihovih ocenah delež zvišal na 80 %.

Velik naskok lahko pričakujemo tudi pri uporabi umetne inteligence v podjetjih in sicer iz 16 % leta 2020 na 97 % v letu 2025.

Velik naskok lahko pričakujemo tudi pri uporabi umetne inteligence v podjetjih in sicer iz 16 % leta 2020 na 97 % v letu 2025.    

 Prehod pa kljub vsemu ne bo nujno preprost. Prof. dr. Niko Herakovič iz Fakultete za strojništvo je ob tem ocenil, da nas na tem področju čaka še veliko izzivov, saj bo omenjeni prehod v podjetjih večplasten in kompleksen. Vendar omrežje 5G prinaša veliko prednosti.

Aleksandar Todorovski iz Ericssona je med njimi izpostavil upravljanje na daljavo, nadzor v realnem času, prilagodljivost, nove poslovne modele, avtomatizacijo in večjo varnost.

Zoran Vehovar, član poslovodstva družbe Telemach je poudaril, da 5G ne cilja več na uporabnika, ampak na stroje, podlago za to pa predstavlja internet stvari. Kot je še dodal, je pri tem ključen prenos dobrih praks iz tujine ter doslednost vseh sektorjev pri razvoju.  

Omrežje 5G je sicer prisotno v 24. državah v EU, vendar po besedah Alberta di Feliceja iz združenja za digitalno tehnologijo DigitalEurope primanjkuje ambicij za povezljivost.

Udeleženci dogodka so se zato strinjali, da nas na področju vpeljevanja omrežja 5G tako v Sloveniji kot na ravni EU čaka še veliko dela. Slednja je zato v Načrtu za okrevanje in odpornost 20 % sredstev namenila prav digitalizaciji, saj želijo, da se v državah članicah pospeši digitalizacijo gospodarstva in posledično izboljša konkurenčnost.

Delite članek