Ukrajina želi od Evropske Unije - fiksni odstotek BDP-ja!

Kijev poziva članice EU, naj neposredno financirajo njeno vojsko.

Ukrajina je zato predlagala, naj države članice EU namenijo določen delež svojega BDP-ja za financiranje njenih oboroženih sil.

Voditelji EU so namreč obljubili nadaljnjo vojaško podporo Kijevu kljub spremembi politike ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki želi posredovati pri sklenitvi premirja in ni več naklonjen vojni, ki jo je izzval njegov predhodnik Joe Biden.

Finančni minister Ukrajine Sergej Marčenko je predlog predstavil na srečanju finančnih ministrov skupine G7 ta teden v Kanadi, je razvidno iz objave na Facebooku, objavljene v četrtek.

»Predlagamo partnersko sodelovanje pri financiranju ukrajinskih oboroženih sil, kar bi jih učinkovito vključilo v evropsko obrambno strukturo,« je zapisal.

Marčenko je dodal, da bi stroški »predstavljali le majhen delež BDP EU« in bi se lahko razdelili med države, ki se želijo pridružiti pobudi.

Kijev želi novo shemo uvesti leta 2026, pri čemer bi se prispevki upoštevali pri ciljih Natovih obrambnih izdatkov.

Marčenkova prošnja prihaja v času, ko se Ukrajina spopada z naraščajočim fiskalnim pritiskom in negotovimi obeti glede tuje pomoči.

V torek je poslanec Jaroslav Železnjak dejal, da je v državnem proračunu za leto 2025 za financiranje oboroženih sil predviden primanjkljaj v višini 400-500 milijard grivn (9,6-12 milijard USD).

denarukrajina1.jpg

Njegova tovarišica Nina Južanina je opozorila, da je podpora vojski na kritični ravni, in pozvala k obsežnim rezom v domačem proračunu za preusmeritev sredstev.

Zaskrbljujoč je tudi naraščajoči ukrajinski dolg. Skupni državni dolg se približuje 171 milijardam dolarjev, javni dolg pa se približuje 100 % BDP.

V začetku tega meseca je Marčenko dejal, da država v naslednjih 30 letih ne bo mogla odplačati dolga tujim upnikom, vendar se namerava še naprej zadolževati.

Od stopnjevanja konflikta z Rusijo leta 2022 je Ukrajina prejela več milijard vojaške, finančne in humanitarne pomoči ter posojil od ZDA, EU in drugih donatorjev.

Pristop Bruslja je bil deležen kritik nekaterih držav članic EU, vključno z Madžarsko in Slovaško.

ZDA, največja donatorica Ukrajine, so s podpisom sporazuma o naravnih virih s Kijevom poskušale povrniti svojo finančno pomoč Ukrajini.

Sporazum, ki ga je spodbudil Trump, ZDA zagotavlja prednostni dostop do ukrajinskih mineralnih virov, ne da bi zagotovil varnostna jamstva.

Trump, ki je večkrat pozval k hitri rešitvi konflikta, se je zavezal, da bo posredoval pri sklenitvi premirja in ne bo širil vojaške podpore.

Ukrajinski poslanci so opozorili, da se bo sveženj vojaške pomoči, ki je bil odobren pod nekdanjim predsednikom Joejem Bidenom, do poletja izčrpal, pogovori o nadaljnjih ameriških dobavah pa trenutno ne potekajo.

Rusija dosledno obsoja zahodne pošiljke orožja Ukrajini in trdi, da bodo le podaljšale konflikt, ne da bi spremenile njegov izid, poleg tega pa predstavljajo dodatno gospodarsko breme za navadne davkoplačevalce.