Tvegana igra ameriškega predsednika: »BRICS je mrtev, najmanj 100 odstotne carine, če se boste igrali z dolarjem!«

Ameriški predsednik Donald Trump je gospodarsko zavezništvo BRICS razglasil za »mrtvo« in opozoril, da bi vsaka poteza njegovih članic, da bi spodkopala ameriški dolar, lahko povzročila 100-odstotne carine na ameriški uvoz.

TRUMP: ‘BRICS died the minute I mentioned that if they want to play games with the dollar, they will get 100% tariffs.’

BRICS is not dead because the US’ use of unilateral sanctions and weaponisation of the international financial system continues.

A BRICS currency may not be… pic.twitter.com/SRKjbALemR

— Going Underground (@GUnderground_TV) February 13, 2025

Ta izjava je del Trumpove širše gospodarske politike, katere cilj je ohraniti globalno prevlado dolarja.

BRICS, ki ga sestavljajo Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska, Južna Afrika in številne druge države, je skozi zgodovino iskal načine za zmanjšanje odvisnosti od ameriškega dolarja v mednarodni trgovini.

ZDA proti večini sveta

Težava je v tem, da države BRICS predstavljajo že večji del sveta, ko gre za industrijsko proizvodnjo, BDP in druge parametre.

Poglejmo podatke:

Trenutne države članice BRICS (od februarja 2025) po širitvi v letih 2024–2025 sestavlja 10 polnopravnih članic:

Brazilija (ustanovna članica, 2006) Rusija (ustanovna članica, 2006) Indija (ustanovna članica, 2006) Kitajska (ustanovna članica, 2006) Južna Afrika (pridružila se je 2010) Egipt (pridružil se je 2024) Etiopija (pridružila se je 2024) Iran (pridružil se je 2024) Združeni arabski emirati (ZAE) (pridruženi 2024) Indonezija (pridružena januarja 2025)

Države, ki se želijo pridružiti BRICS so: Belorusija (strateška zaveznica Rusije) Bolivija (največje zaloge litija na svetu) Kuba (bogata z nikljem/kobaltom) Kazahstan (ključni trgovinski partner z Rusijo) Malezija (polprevodniško središče) Tajska (ASEAN "graditelj mostov") Uganda (vzhodnoafriška trgovinska vrata) Uzbekistan (projekti prometnih koridorjev) Nigerija (največje afriško gospodarstvo; čaka odgovor).

Prijave v teku so podale naslednje države:

Alžirija, Turčija, Vietnam (povabljen, a še nepotrjen), Savdska Arabija (povabljena leta 2023 še vedno tehta odločitev) Azerbajdžan, Bangladeš, Mjanmar, Pakistan, Šrilanka, Venezuela (prijavljena, vendar blokirana s strani Brazilije).

Primerjave BDP (pariteta kupne moči, PKM)

Skupina/država/ odstotek svetovnega BDP (PKM)

Ključne podrobnosti:

BRICS 41,41% BDP

G7 29,08 % BDP (Kanada, Francija, Nemčija, Italija, Japonska, Združeno kraljestvo, ZDA. Zmanjšal se je z 52 % leta 1990 zaradi porasta Kitajske).

Samo ZDA 15 % BDP, kar vključuje »napihnjene sektorje« (npr. 21 % iz financ/nepremičnin, 18 % zdravstvo). ZDA precenjujejo tudi svojo produktivno zmogljivost.

Če primerjamo BRICS z G7 lahko ugotovimo, da je BRICS prehitel G7 v gospodarskem deležu (41 % v primerjavi z 29 %), ki ga je spodbudila industrijska prevlada Kitajske (35 % svetovne proizvodnje)

ZDA so največje posamezno gospodarstvo, njihov BDP pa vključuje številne neproizvodne sektorje.

BRICS se osredotoča na oprijemljive dobrine, kot sta energija in kmetijstvo.

Na teh področjih lahko države BRICS same prodajajo in kupujejo z lastnimi valutami, ne da bi potrebovale dolar, zato lahko carine le – škodijo ZDA.

Tveganja Trumpovega načrta

Cilj Trumpove strategije je ohraniti prevlado dolarja z izkoriščanjem velikosti ameriškega trga, da bi države BRICS prisilil k ohranitvi trgovanja, ki temelji na dolarjih. Vendar ta pristop prinaša precejšnja tveganja:

Gospodarska soodvisnost: Države BRICS dobavljajo ZDA ključno blago, kot so brazilski kmetijski izvoz, ruska energija in kitajska elektronika. Stoodstotne carine bi prekinila dobavne verige, povišala cene za ameriške potrošnike in škodile industrijam, ki so odvisne od tega uvoza.

Pospešena de-dolarizacija: Trump z grožnjami s kazenskimi ukrepi tvega, da bo pospešil prizadevanja držav BRICS za zmanjšanje odvisnosti od dolarja. Rusija in Kitajska na primer že zdaj opravljata 63 % dvostranske trgovine v rubljih in juanih, s čimer se izogibata dolarju 514. Podobne pobude obstajajo tudi med drugimi članicami BRICS, na primer Indija uporablja rupije za uvoz nafte iz ZAE 15.

Globalno zaupanje v dolar: Dolar prevladuje zaradi zaupanja v ameriške institucije in stabilnost trga. Agresivne carine bi lahko spodkopale to zaupanje, kar bi države spodbudilo k alternativnim valutam, kot je juan ali morebitna valuta BRICS.

Trumpove grožnje so sicer namenjene preprečevanju de-dolarizacije držav BRICS, vendar lahko s spodbujanjem alternativnih valut in škodovanjem gospodarskim interesom ZDA spodkopavajo dolgoročni položaj dolarja.

Rešitev: Trgovina držav BRICS v nacionalnih valutah

Države BRICS so ob tem naredile korak naprej pri zmanjševanju odvisnosti od dolarja:

Kitajska in Rusija: Več kot 60 % njune dvostranske trgovine se poravna v juanih in rubljih, kar je več kot 25 % leta 2020. Lokalne valute uporabljata tudi za energetske posle (npr. ruska nafta se Kitajski prodaja v juanih).

Indija: Podpisala je sporazume o trgovanju v rupijah z ZAE in Iranom, zlasti za nafto in farmacevtske izdelke 15.

Pobude BRICS: Na vrhu leta 2024 so se članice dogovorile, da bodo razširile poravnave v lokalnih valutah in okrepile medbančno sodelovanje, čeprav enotna valuta še ne obstaja.

Čeprav natančni podatki za vse članice BRICS niso navedeni, je jasno, da je trend usmerjanja k nacionalnim valutam, ki ga spodbujajo ameriške sankcije proti Rusiji in širše geopolitične napetosti, jasen.

Ali torej lahko države BRICS preživijo 100-odstotne carine?

Države BRICS imajo strukturne prednosti, ki bi lahko ublažile pritisk ZDA:

Na prvem mestu je gospodarska velikosti. BRICS predstavlja 41,41 % svetovnega BDP (PPP), kar je več kot 29,08 % BDP skupine G7. Njihovo skupno prebivalstvo (3,6 milijarde) in nadzor nad ključnimi viri (nafta, litij, žita) zagotavljata vzvod.

Notranja trgovina med državami BRICS je presegla trgovino z državami G7, kar zmanjšuje odvisnost od zahodnih trgov. Kitajska je na primer največja trgovinska partnerica Indije, Rusija pa Kitajski in Indiji dobavlja energijo po znižanih cenah 1415.

Alternativni sistemi: BRICS je ustanovil institucije, kot sta Nova razvojna banka in Sporazum o pogojnih rezervah, da bi zaobšel zahodne finančne sisteme. Te bi se lahko pod pritiskom ZDA razširile.

brics2.png

Obeti za preživetje: Medtem ko bi carine obremenile sektorje, odvisne od ameriških trgov (npr. indijski IT in tekstil), bi lahko prizadevanja BRICS za diverzifikacijo in notranja kohezija ublažila udarec. Vendar pa tveganja razdrobljenosti (npr. napetosti med Indijo in Kitajsko) ostajajo izziv.

Da se da preživeti pod sankcijami in celo napredovati pa dokazujejo zgodovinski precedensi.

Sovjetska zveza je kljub ameriškim sankcijam razvila samozadostnost v ključnih sektorjih, vendar je zaradi sistemske neučinkovitosti propadla. BRICS pa je bolj vključen v svetovno trgovino, zaradi česar je avtarkija malo verjetna.

Kitajska (trgovinska vojna 2018-2020) je kljub ameriškim ukrepom pospešila tehnološko samozadostnost (npr. naložbe v polprevodnike) ter poglobila vezi z Azijo in Afriko.

Iran je preživel desetletja sankcij, saj se je usmeril na Rusijo in Kitajsko, čeprav je njegovo gospodarstvo stagniralo. Večje skupno gospodarstvo BRICS zagotavlja večjo odpornost tudi Iranu.

brics-g7.jpg

Ti primeri kažejo, da lahko pritisk sicer spodbudi prilagajanje, vendar je uspeh odvisen od enotnosti in strateškega razporejanja virov.

Trumpove carinske grožnje so zato tvegana igra.

Medtem ko lahko začasno odvrnejo države BRICS od odkritega izziva dolarju, lahko pospešijo de-dolarizacijo in oslabijo gospodarski vpliv ZDA.

Države BRICS, zlasti Kitajska in Rusija, so že zmanjšale odvisnost od dolarja in imajo dovolj gospodarske moči, da lahko vzdržijo pritisk.

V preteklosti so se usmerjena gospodarstva prilagodila z zavezništvi in inovacijami, čeprav razdrobljenost ostaja tveganje. Na koncu Trumpova strategija tvega izolacijo ZDA v večpolarnem svetu, v katerem skupna moč držav BRICS še naprej narašča.

Mr. Trump, tear down your wall.

Get a grip - and join BRICS. https://t.co/oNs6l8bDmE

— Pepe Escobar (@RealPepeEscobar) December 2, 2024

Ob tem je ameriški predsednik Donald Trump že podpisal izvršni ukaz o uvedbi vzajemnih carin, kar pomeni, da bodo ZDA na uvoz blaga iz tujine uvedle enake carine in druge dajatve, kot jih trgovinske partnerice zaračunavajo pri uvozu ameriškega blaga.

Vzajemne carine bodo ZDA uvedle proti vsem državam sveta, vključno s trdnimi zaveznicami ZDA, kot so Evropska unija in njene članice. Pri tem je Trump zatrdil, da so ameriške zaveznice pri trgovinskih vprašanjih do ZDA velikokrat manj prijazne od ameriških sovražnikov. Kot "absolutno brutalno" je omenil EU.

Toda to je dvorezno: izvenevropske države bi se lahko obrnile na druge trge, pri članicah EU pa velikih dobičkov ne bo.

Za okoli 73 odstotkov vsega blaga, uvoženega iz ZDA v EU, je po podatkih Evropske komisije že sedaj veljala ničelna carinska stopnja.

brics_naslovna.jpg

Ob upoštevanju tega je za uvoženo blago iz ZDA v EU, kot piše v pred kratkim objavljeni analizi mednarodne finančne skupine ING, veljala efektivna povprečna carinska stopnja 3,95 odstotka, medtem ko je za blago, iz EU-ja izvoženo v ZDAveljala efektivna povprečna carinska stopnja 3,5 odstotka.

Višje cene blaga iz vsega sveta in Evrope bodo na koncu verjetno znova plačali - ameriški potrošniki.

V ironičnem obratu zgodovine Trumpu Pepe Escobar že kliče, kot je nekoč Reagan Gobačovu:"Gospod predsednik, zrušite ta zid!"

Vrata v BRISC so odprta tudi za ZDA - seveda pod pogojem, da prej ukinejo vse svoje sankcije...