Turški finančni minister miril finančne vlagatelje

Turški finančni minister Berat Albayrak je danes popoldne v telekonferenci miril finančne vlagatelje, ki so že pred časom izgubili zaupanje v turško liro, v zadnjih dneh pa se je kriza le še zaostrila. Med drugim je zagotovil, da se v Ankari ne nameravajo obrniti na IMF in da bo Turčija iz krize izšla močnejša.

Albayrak, sicer mož najstarejše hčerke turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, ki ga je vse bolj avtoritarni turški voditelj na mesto finančnega ministra ob številnih pomislekih mednarodne javnosti imenoval v začetku julija, je že v petek na vrhuncu najnovejšega napada valutnih trgov na liro skušal pomiriti vlagatelje.

V govoru je predstavil obrise "novega gospodarskega modela" za državo med Evropo in Azijo in med drugim napovedal, da bodo v Ankari zagotavljali neodvisnost centralne banke pri izvajanju denarne politike ter da bo država z zaostrovanjem tako denarne kot fiskalne politike vzela nekaj vetra iz jader še vedno hitro rastočega gospodarstva ter obrzdala inflacijo, ki se je začela približevati 20 odstotkom.

A v petek ni bil ravno jasen, poleg tega pa je zaradi spora v zvezi z ameriškim pastorjem Andrewom Brunsonom, ki ga v Turčiji obtožujejo podpore terorizmu in je tam v hišnem priporu, prišlo še do zaostrovanja na liniji med Ankaro in Washingtonom, kjer pa sta glavno vlogo igrala oba predsednika, Erdogan in Donald Trump. Med drugim so ZDA uvedle višje carine na jeklo in aluminij iz Turčije, ta pa je odgovorila z dvigom carin na nekatere ameriške izdelke.

Napad trgov na liro se je tako nadaljeval, vrednost valute pa je dno dosegla v ponedeljek pri 7,24 lire za dolar in 8,12 lire za evro.

Tokrat je Albayrak, ki je v le treh letih skozi različne vladne funkcije ob spremljavi kritik glede nepotizma napredoval v najožji krog Erdoganovih političnih zaupnikov in s tem najmočnejših ljudi v 80-milijonski državi, skušal popraviti petkov vtis.

Po poročanju tujih tiskovnih agencij je bilo za telekonferenco, ki je potekala ob 15. uri po srednjeevropskem času, prijavljenih skoraj 4000 vlagateljev, večinoma iz ZDA, Evrope in Bližnjega vzhoda.

Albayrak je vlagateljem med drugim zagotovil, da bo Turčija iz nihanj na valutnem trgu "izšla močnejša, kot je bila doslej". V odzivu na govorice, da naj bi v Ankari razmišljali o prošnji za program Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v podpori turški valuti, je zatrdil, da takšnih načrtov ni in da je njihova namera privabiti še več tujih neposrednih naložb za uravnoteženje plačilne bilance, ki na tekočem računu izkazuje visok primanjkljaj. Zavrnil je tudi govorice o uvedbi nadzora kapitalskih tokov za preprečitev odliva kapitala iz države.

Vlagateljem je zagotovil tudi, da je turški bančni sistem trden, devizne rezerve centralne banke pa zadostne. Napovedal je ukrepe za zmanjšanje javne porabe in strukturne ukrepe za naslovitev ključnih izzivov hitro rastočega gospodarstva.

Kot prvo in ključno nalogo pa je navedel boj proti naraščajoči inflaciji, ki naj bi jo tudi s pomočjo centralne banke znižali na enomestno številko. Če to pomeni, da bo centralna banka zvišala obrestne mere, kot to od nje pričakujejo trgi, ni znano. V preteklih mesecih se je Erodgan večkrat javno vpletel v denarno politiko in zavrnil podražitev denarja, zdaj pa v Ankari zagotavljajo, da bodo neodvisnost centralne banke spoštovali.

Poteze zadnjih dni kažejo tudi, da se je Turčija ob sporu z ZDA začela spet približevati Evropi. Danes je tako Albayrak govoril z nemškim finančnim ministrom Olafom Scholzem. Ta mu je zagotovil, da je močno turško gospodarstvo v interesu Nemčije in Evrope, Albayrak pa je že v sredo zatrdil, da je poglobitev že tako tesnih gospodarskih vezi z EU in dolgoročno dobro sodelovanje najboljši odgovor na ameriške grožnje.

Podobno okrepitev trgovinskih in investicijskih odnosov sta v telefonskem pogovoru danes napovedala tudi Erdogan in francoski predsednik Emmanuel Macron. V Ankari ob tem napovedujejo še nadaljnje gospodarsko približevanje Rusiji in Kitajski.

Tečaj turške lire se je sicer ob ukrepih centralne banke za okrepitev finančne stabilnosti in zagotovitev likvidnosti na trgu, sprejetih v minulih dneh, pa tudi ob sredini napovedi Katarja, da bo ta bogata zalivska država v bližnji prihodnosti v Turčijo usmerila za okoli 15 milijard dolarjev tujih neposrednih investicij, nekoliko okrepil. Trenutno tako tečaj lire ostaja pod šestimi lirami za dolar.