REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Trumpova carinska vojna se ameriškim kmetom vrača kot bumerang

Trumpova carinska vojna se ameriškim kmetom vrača kot bumerangCarine in kmetje/ZDA

Še konec maja so konzervativni ameriški spletni portali poročali o prvi diplomatski »zmagi« ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki naj bi v carinski vojni predvsem s Kitajsko dosegel prvi uspeh.

Kitajski diplomati so namreč pristali na nekatere pogoje ZDA in večji uvoz ameriških izdelkov. Vendar je to premirje trajalo samo do srečanja Kim Jong Una z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, Takoj zatem so ZDA uvedle carine na kitajsko blago v vrednosti novih 50 milijard dolarjev, Kitajska pa je odgovorila s protiukrepi. Namesto, da bi Kitajska kupila več ameriškega blaga – je na to isto blago uvedla dodatne carine.

Organizacija Farmerji za svobodni trg je pričela objavljati televizijske reklame, v katerih napada uvajanje carin s strani ameriške administracije.

Medtem je Donald Trump uvedel nove carine tudi na evropski aluminij in železo, dobil v odgovor evropske carine na ameriške izdelke in znova zagrozil z novimi carinami – tokrat 25- odstotnimi na uvoz evropskih avtomobilov in še dodatne carine za okoli 200 milijard dolarjev blaga, ki ga izvaža kitajsko gospodarstvo.

Vendar pa sedaj carine drugih držav počasi odplavljajo prednosti, ki naj bi jih ZDA imele z višjimi carinami. Prav to so ekonomisti tudi ves čas napovedovali. In ne samo to – sedaj so carine, ki so udarile po največjih ameriških proizvajalcih jabolk, soje in koruze ogrozile podporo nekaterih ključnih podpornikov Donalda Trumpa, kmetov oziroma farmerjev, ki gledajo, kako se njihovi prihodki hitro zmanjšujejo.

Gre pa ravno za farmerje, ki so leta 2016 Trumpa zelo podpirali ob volitvah, pozdravljali Trumpovo zavzemanje za usodo kmečkega prebivalstva in podpirali napovedi o zmanjšanju davkov na nepremičnine. Vendar sedaj ti kmetje gledajo, kako cene padajo, tržišča za njihove izdelke pa kopnijo, saj so druge države uvedle povračilne carine na ameriška jabolka, sir, krompir, alkoholne pijače in sojo.

»Veliko ljudi v kmečki skupnosti je podpiralo predsednika Trumpa. Razlog, zaradi katerega vidite povečan pritisk je v tem, ker ljudje sedaj čutijo povečan pritisk zoper sebe. Sedaj se posledice že res čutijo. In to ni nekaj, kar bi lahko preprosto prenesli,« ocenjuje Brian Kuehl, izvršni direktor Farmerjev za svobodni trg. Njegova organizacija je skupaj z Ameriško organizacijo za jabolka (NASDAQ:AAPL) pričela objavljati televizijske reklame, v katerih napada uvajanje carin s strani ameriške administracije in to v Pennsilvaniji in Michiganu, dveh državah, ki sta veliki proizvajalki jabolk in bi lahko v novembrskih delnih volitvah v kongres predstavljali pomemben jeziček na tehtnici.

Birokracija / kmetje

Ameriški predsednik Donald Trump sicer trdi, da farmerji ne bodo postali žrtve carinske vojne, vendar podatki kažejo drugače. Že pred uvedbo carin jim ni kazalo dobro. Dohodek farm je padel za 6,7 odstotka na 59 ,5 milijard dolarjev v letu 2018. Sedaj pa so ZDA v sporu z praktično vsemi članicami NAFTE, torej tudi s Kanado in Mehiko, pa tudi z EU in Kitajsko. Takoj zatem, ko je Donald Trump uvedel carine na uvoz aluminija in jekla je Mehika na primer uvedla 20-odstotne carine na uvoz ameriških jabolk, krompirja in brusnic.

Ob uvedbi carin na blago v vrednosti 50 milijard dolarjev na blago iz Kitajske zaradi domnevnega kršenja intelektualne lastnine je Kitajska odgovorila z 25 odstotnimi carinami na uvoz ameriške soje in drugega blaga, ki bodo stopile v veljavo 6. julija letos.

Če bodo carine ostale v veljavi, bo prihodek farm v letu 2019 padel za 63 odstotkov.

S tem so napovedi za proizvajalce soje v ZDA znova najslabše v zadnjih dveh letih. Zelo malo možnosti je, da bo izvoz ameriške soje zaradi vsega tega letos dosegel 11-odstotno povečanje.

Kitajske carine same bi lahko poskrbele za 30-odstoten padec prihodka za pridelovalce soje in kuruze v Ohiu, ocenjuje Ben Brown, direktor kmetijskega programa na državni Univerzi Ohio. In če bodo carine ostale v veljavi bo prihodek farm v letu 2019 padel za 63 odstotkov.

Pri tem pridelovalci hrane potrebujejo jasne napovedi za prihodnost, da bi lahko ocenili, ali se jim splača sejati ali ne in ali bo po njihovih produktih sploh obstajalo povpraševanje. Pri sedanji administraciji pa je to seveda nemogoče.

Delite članek