REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Stop za galij in germanij: Kitajska omejila izvoz redkih elementov, nujnih za izdelavo polprevodnikov

Stop za galij in germanij: Kitajska omejila izvoz redkih elementov, nujnih za izdelavo polprevodnikovKitajska omejuje izvoz kritičnih elementov. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Peking napoveduje nadzor izvoza kovin, ki se uporabljajo v proizvodnji polprevodnikov.

Kitajska se že vrsto let sooča z omejitvami pri uvozu različne opreme nujne za izdelavo polprevodnikov in procesorjev.

Sankcije glede programske opreme prizadevajo tudi nekatera podjetja, na primer Huawei.

Kitajska se na vse to praviloma ni odzivala.

Toda sedaj je – in to celo po nedavnem obisku zunanjega ministra ZDA na Kitajskem; Peking je naredil že dolgo časa pričakovan korak in omejil izvoz posebnih elementov, pogosto imenovanih tudi »redkih zemelj« ali »redkih zemljin«, nujno potrebnih za izdelavo procesorjev in polprevodnikov.

Germanij Vir: Wikipedija
Germanij. Vir: Wikipedija, posnetek zaslona

V pričakovanju obiska ameriške ministrice za finance Janet Yellen na Kitajskem, je Peking napovedal vrsto nadzora izvoza kritičnih materialov, potrebnih za proizvodnjo polprevodnikov, kar se razlaga kot povračilni ukrep proti naraščajočemu nadzoru izvoza ZDA, ki cilja na razvoj lastne industrije.

Zadevna materiala, galij in germanij, večinoma izvaža Kitajska, ki proizvede večino njihove svetovne ponudbe.

Poleg polprevodnikov se obe kovini uporabljata tudi v izdelkih, kot so sončne celice.

ZDA nimajo domače proizvodnje galija in germanija in se morajo zanašati na uvoz.

Po dolgih letih potrpežljivega neodzivanja na ameriške ukrepe je Peking udaril na kritično strateško šibkost med poskusi Washingtona, da bi na silo preoblikoval in obnovil globalno dobavno verigo polprevodnikov.

To pomeni, da je Peking udaril na kritično strateško šibkost med poskusi Washingtona, da bi na silo preoblikoval in obnovil globalno dobavno verigo polprevodnikov.

Nastajajoča hladna vojna med ZDA in Kitajsko se bije zaradi dobavnih verig, to je nadzora nad ključnimi materiali in zmožnostjo proizvodnje javnih dobrin.

Od leta 2017, ko je vlada Donalda Trumpa prevzela položaj, so ZDA začele omejevati globalizacijo z dajanjem prednosti zunanji politiki tekmovanja velikih sil, saj verjamejo, da so odprti trgi in globalne dobavne verige v korist državam, ki so sovražne do Amerike.

Nasilnež zdaj igra žrtev. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Zato je po mnenju ameriških voditeljev treba dobavne verige politizirati, da bi upravičili zadosten nadzor ZDA nad njimi.

Le tako bi ZDA ohranile globalno prevlado Washingtona.

K temu trendu se je s pregonom Huaweia in podobnih podjetij priključila tudi Janševa vlada, Golobova pa Janševo politiko nadaljuje.

V ta namen uradniki ZDA v svoji javni retoriki pogosto govorijo o »odpornih dobavnih verigah«, toda to dejansko pomeni prizadevanje, da bi Kitajsko potisnili iz teh verig z diverzifikacijo, ponovnim in prijateljskim podpiranjem proizvodnje kritičnega blaga, hkrati pa želijo s tem Kitajski preprečiti, da bi napredovala v kritičnih tehnoloških verigah.

V ta namen so ZDA uvrstile številna kitajska tehnološka podjetja na črno listo in jim prepovedale prejemanje kritičnih tehnologij.

Prav tako pa so poskušale omejiti izvoz opreme za izdelavo polprevodnikov v državo s sodelovanjem pri zaveznikih.

Polprevodniški čip
Polprevodniški čip. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Pri tem je Washington pritiskal na svetovna polprevodniška podjetja, naj ob obljubljenih ameriških subvencijah zgradijo lastne zmogljivosti v ZDA.

Kitajska vlada je bila doslej zelo zadržana ob teh potezah Zahoda in se je odzivala le v zelo omejenem obsegu.

Sedaj pa se je odločila pritisniti na točki, ki razkriva bistveno slabost ameriške industrije.

Še maja so strokovnjaki opozarjali, da Kitajska nadzoruje 95 odstotkov proizvodnje teh redkih elementov in da še ni omejila njihovega izvoza.

Toda pred nekaj dnevi je ma pritisk ZDA izvoz pomembne tehnologije pri izdelavi procesorjev omejila Nizozemska.

In sedaj je Kitajska odgovorila.

Očitna napaka v zahodni strategiji je ta, da ZDA same nimajo neposrednega dostopa do vseh surovin, potrebnih za izdelavo polprevodnikov.

Tudi če lahko izdelajo odlične litografske načrte procesorjev – jih na Zahodu na koncu, brez potrebnih elementov, ne bodo mogli izdelati, še posebej pa ne v ZDA.

Kitajska je zdaj končno izkoristila to Ahilovo peto in napovedala nadzor izvoza nad prodajo kritičnih materialov, ki so se doslej neomejeno izvažali v ZDA.

Po drugi strani pa je malo verjetno, da bodo omejitve prizadele azijske države, ki se zanašajo na te kitajske materiale za proizvodnjo za lastno industrijo, kot je na primer Južna Koreja.

V tem primeru Kitajska ohranja moč, da ohrani dobavno verigo skoncentrirano okoli sebe in prepreči ZDA, da bi uresničile svojo vizijo polprevodniške industrije, ki bi bila popolnoma ločena od vpliva kitajskih podjetij.

Je pa poteza Kitajske zagotovo opozorilo tudi tem državam.

Končni cilj Kitajske ni le zadušiti ambicije ameriške proizvodnje polprevodnikov s podražitvijo stroškov in manj učinkovito proizvodnjo (upoštevati je potrebno, da je drugi največji proizvajalec galija na svetu - Rusija), temveč tudi prisiliti azijsko industrijo polprevodnikov, da še naprej vlaga v kitajsko proizvodnjo z omejevanjem njihovih izbir.

V tem primeru Kitajska ohranja moč, da ohrani dobavno verigo skoncentrirano okoli sebe in prepreči ZDA, da bi uresničile svojo vizijo polprevodniške industrije, ki bi bila popolnoma ločena od vpliva kitajskih podjetij.

To bi lahko ZDA onemogočilo tudi izgradnjo alternativnih dobavnih verig kritičnih materialov v konkurenčnih državah, kot je Indija.

Rezerve teh materialov po svetu in največje proizvajalce kaže spodnja slika.

Kitajska poteza kaže, kako kratkovidni so ameriški poskusi, da bi zatrli kitajski vzpon polprevodnikov.

Kitajska poteza nazorno kaže, kako kratkovidni so ameriški poskusi, da bi zatrli kitajski vzpon polprevodnikov.

Ko ima država kritična sredstva ali materiale, jo je skoraj nemogoče izolirati od svetovnih trgov, ko je povpraševanje po tem blagu kritično.

Zato Zahod nikoli ni mogel na podoben način izločiti Rusije iz svetovnih energetskih in surovinskih trgov.

Zdaj bodo ZDA prisiljene pridobivati galij, ki ga potrebujejo, iz dražjih virov ali celo s tihotapljenjem preko tretjih držav, vendar bo to za ameriška podjetja nujno dražje in kontraproduktivno.

Poteza bo dolgoročno škodila tudi Kitajski, ker se bodo sedaj v proizvodnjo teh materialov vključili tudi drugi proizvajalci, škodila pa bo tudi ZDA, ki bodo kratkoročno v težavah pri iskanju elementov oziroma redkih zemljin.

Ameriški procesorji zato ne bodo mogli biti konkurenčni kitajskim.

S tem je »protiglobalizacijska« politika ZDA v imenu nasprotovanja tako imenovanim konkurentom, predvsem pa Kitajski, ki jo zelo podpirajo tudi nekateri v Sloveniji (zlasti pa SDS in Janez Janša) resnično povzročila največ škode Američanom.

In »Zahodu«, seveda.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek