Sporazum iztekel po 50. letih: Konec ameriško-savdskega pakta o petrodolarju je dokaz upadanja moči ZDA

Sredi burnega svetovnega dogajanja številni mediji, predvsem na zahodu, niso opazili prelomnega dogodka, ki dokazuje, da se je moč ZDA bistveno zmanjšala.

Savdska Arabija se je namreč odločila, da se 50-letni petrodolarski sporazum z Združenimi državami izteče 9. junija.

What this means is the END of the USA as a Super Power.

This story should be the top story on every newscast & front page headline of every newspaper, but it’s not even being talked about just like it wasn’t talked about when the petrodollar was propping up the American… pic.twitter.com/2RytfqE7yH

— Jimmy Dore (@jimmy_dore) June 12, 2024

Sporazum je bil sklenjen po naftni krizi leta 1973 in je zahteval, da Savdska Arabija svoj izvoz nafte prodaja izključno v ameriških dolarjih in svoje presežne prihodke od nafte vlaga v državne obveznice ZDA.

To je na izjemen način okrepilo vlogo dolarja v mednarodni trgovini in ZDA omogočilo enormno zadolževanje.

Toda Savdska Arabija lahko zdaj prodaja nafto in drugo blago z uporabo drugih valut, kot so med drugimi renminbi, evro in jen.

Konec ameriško-savdskega sporazuma o petrodolarju nakazuje, da se mednarodna vloga Združenih držav v trgovini zmanjšuje, vendar v kratkem ni pričakovati večjih sprememb v globalni dinamiki moči, je za Sputnik dejal Hossein Askari, nekdanji član izvršnega odbora IMF in posebni svetovalec finančnega ministra Savdske Arabije.

Askari je dejal, da svetovni trg nafte ne bo doživel večjih pretresov po koncu ameriško-savdskega petrodolarskega sporazuma.

»Ne, za zdaj ne, razen če bo povzročilo velik premik v preimenovanju valute mednarodne trgovine,« je Askari odgovoril na vprašanje, ali bo izpad povzročil premik v globalni dinamiki moči.

»To je bolj sporočilo, da mednarodna vloga Amerike v trgovini začenja upadati.«

Saudi Arabia will not be renewing the 50-year petrodollar agreement with the United States.

Instead, they will be selling oil in multiple currencies, including the Chinese RMB, Euros, Yen, and Yuan.

This should be… pic.twitter.com/SRRgKHyC3f

— Shadow of Ezra (@ShadowofEzra) June 12, 2024

»Ne vidim, da bi Savdska Arabija želela zahtevati plačila v drugi valuti iz finančnih razlogov,« je dejal Askari. »Če bi spremenili valuto, bi bilo to bolj politično motivirano.«

Askari je poudaril, da čeprav je dolar stabilnejši od drugih valut, bi denominacija nafte v košarici valut, kot so posebne pravice črpanja IMF, naredila ceno nafte še bolj stabilno.

Askari je tudi dejal, da ne pričakuje, da bo razveljavljeni sporazum močno vplival na vlogo dolarja v svetovnem finančnem sistemu.

Askari je še poudaril, da pomen nafte upada z naraščanjem pomena utekočinjenega zemeljskega plina, obnovljivih virov energije in električnih vozil, ki nadomeščajo avtomobile na bencinski pogon.

Do omenjenega dogovora o petrodolarju je sicer prišlo v naftni krizi med leti 1973 in 1974.

Potem ko so ZDA štirikrat povišale svoje izvozne cene žita kmalu po odstopu od zlate podlage dolarja leta 1971, so države izvoznice nafte početverile svoje cene nafte.

Ameriški diplomati so Savdski Arabiji in drugim arabskim državam dali vedeti, da lahko za svojo nafto zahtevajo, kolikor hočejo, a da bodo ZDA to obravnavale kot vojno dejanje, če svojih prihodkov od nafte ne bodo obdržale v ameriških dolarjih.

Naftna kriza leta 1973 je dodatno utrdila vrednost dolarja zaradi tega naftnega šoka, zaradi česar so Savdska Arabija in države OPEC sklenile tajni sporazum z Washingtonom, glavni arhitekt pa je bil legendarni državni sekretar predsednika Nixona Henry Kissinger.

Ta sporazum je predvideval, da bodo morale države OPEC v zameno za politično in vojaško zaščito Washingtona prodajati nafto samo v dolarjih.

Tako se je rodil petrodolar, ki je nadomestil z zlatom vezan standard, ki je obstajal pred Richardom Nixonom.

Ko so ta sistem podprle članice OPEC, je svetovno povpraševanje po ameriških petrodolarjih doseglo najvišjo vrednost vseh časov.

Petrodolarji so postali osnova za prevlado Amerike nad svetovnim finančnim sistemom, zaradi česar so bile druge države prisiljene kupovati dolarje, da bi dobile nafto na mednarodnem trgu.

Do leta 1975 so vse države OPEC trgovale z nafto v ameriških dolarjih, kar je kasneje postalo standard za države proizvajalke nafte.

Trgovanje z nafto za ameriške dolarje je povečalo povpraševanje po dolarjih na deviznem trgu.

Recikliranje petrodolarja je pojav, ko države izvoznice nafte zaslužijo več denarja, kot bi ga lahko vložile v lastno gospodarstvo, presežek pa vlagajo v dolžniške vrednostne papirje ZDA.

Izraz »recikliranje petrodolarja« je skoval Henry Kissinger.

Sistem recikliranja petrodolarja je tako povzdignil ameriški dolar v svetovno rezervno valuto in prinesel velike prednosti ZDA.

A sedaj je nadaljevanje dogovora zavrnila - Savdska Arabija.

Ameriški komentatorji ocenjujejo, da gre za zelo pomemben korak.

This is the FIRST CONFIRMATION the 50 year Petrodollar agreement between Saudi Arabia/OPEC and America hasn’t been renewed❗️

Two unequivocal White Hat Patriots discuss it in a matter-of-fact manner:

“Saudi Arabia has said NO - we’re not going to do it”.

MASSIVE - JUST… pic.twitter.com/JnyAsueT7C

— Dr Russell McGregor (@KillAuDeepState) June 15, 2024

Gre za demontažo uspehov ZDA, ki imajo temelje postavljene že veliko prej, leta 1945 ko jih je tlakoval ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt, ki je prvi dogovor dosegel 14. februarja 1945, ko se je srečal z Abdulom Azizom ibn Saudom na krovu rušilca ​​ameriške mornarice v Sueškem prekopu.

To je bilo to prvič, da se je predsednik ZDA srečal s kraljem Savdske Arabije, in srečanje je postavilo temelje za odnose med ZDA in Savdsko Arabijo, ki so se nadaljevali več generacij – in zagotovili dostop ZDA do savdskih zalog nafte.

Glavni razlog za sestanek, ki je trajal več ur, je bil po besedah ​​Scotta Montgomeryja, avtorja in pridruženega člana fakultete Jacksonove šole za mednarodne študije na Univerzi v Washingtonu, povezana z možnostjo nastanka judovske domovine na Bližnjem vzhodu.

Roosevelt je namreč poskušal prepričati kralja, da sprejme 10.000 Judov v Palestino.

Abdul Aziz je mednarodno veljal za ključnega arabskega voditelja, junaškega bojevnika in legendarno osebnost.

Njuno srečanje je bilo tajno, pravi, ker je vojna še vedno trajala in je FDR obljubil angleškemu predsedniku vlade Winstonu Churchillu, da Združene države ne bodo posredovale na ozemlju, ki ga nadzorujejo Britanci.

Le nekaj tednov pred tem je Stalinova vojska osvobodila Auschwitz in svetu razkrila njegove grozote.

»Zdi se, da je FDR vzel stisko Judov kot osebno poslanstvo, kot voditelj novega svobodnega sveta,« pravi Scott Montgomery z Univerze Washington, ki je raziskoval te stike.

»Roosevelt je slovel po svojem šarmu in pogovorni duhovitosti ter toplini in je zaupal v lastno moč prepričevanja. Trdno je verjel v vrednost osebne diplomacije – odkritih in intimnih srečanj med vplivnimi voditelji – za reševanje tehtnih in perečih vprašanj,« je ocenil.

Drugi ključni razlog za srečanje je bila nafta.

V poznih tridesetih letih prejšnjega stoletja sta dve ameriški naftni družbi v partnerstvu, Chevron in Texaco, odkrili ogromne količine nafte v vzhodnem delu kraljestva.

Geološke analize so pokazale, da se bo celotno težišče svetovne proizvodnje in dobave nafte kmalu premaknilo v Perzijski zaliv, zlasti v Savdsko Arabijo.

Rooseveltova administracija in voditelji naftne industrije so bili globoko zaskrbljeni, da je veliko pomanjkanje nafte neizbežno.

Minister za notranje zadeve, Harold Ickes, je videl savdsko nafto in nacionalno varnost/blaginjo ZDA kot tesno povezani vprašanji in je celo predlagal, da zvezna vlada vzpostavi neposreden nadzor nad vsemi naftnimi viri v lasti ameriških podjetij v Savdski Arabiji.

Izkazalo se je, da sta se savdski in ameriški voditelj tako dobro ujela, da je Roosevelt, kkije umrl le osem tednov po srečanju, kralju podaril enega od svojih invalidskih vozičkov (pa tudi potniško letalo DC-3).

Savdski kralj pa je predsedniku podaril druga darila, vključno z bodalom, okrašenim z diamanti, parfumi, bisernim nakitom, pasovi iz tkane zlate niti in vezenimi haremskimi kostumi.

To je tlakovalo pot dobrim odnosom med ZDA in Savdsko Arabijo v prihodnjih desetletjih.

A tega obdobja je danes konec.

Kljub temu, da konec petrodolarja ne prinaša takojšnih sprememb, ta dogodek napoveduje drugačne čase – čase multipolarnega sveta, v katerih bo tudi ameriška moč, umetno »napihnjena« s pomočjo petrodolarjev počasi, a zagotovo bistveno zmanjšana.

A le kdaj bo to zaznala tudi - slovenska diplomacija?