Slovenski trgovci iščejo alternative za plastične izdelke

S 1. januarjem trgovine ne smejo več ponujati brezplačnih plastičnih nosilnih vrečk, ampak so strankam na voljo le proti plačilu. 

Še vedno pa lahko trgovine nudijo lahke plastične nosilne vrečke, ki so primarno namenjene za embalažo zelenjave in sadja. 

Nova zakonodaja je usmerjena v postopno zmanjšanje potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk; do konca leta 2019 pod 90 takih vrečk na osebo ter do konca leta 2025 na manj kot 40 vrečk. 

V Sloveniji sedaj na leto odvržemo okoli 30 milijonov takih vrečk, skupaj pa je v celotni EU prodanih okoli 100 milijard plastičnih nosilnih vrečk, oz. okoli 200 vrečk na osebo na leto. 

Na večje trgovce v Sloveniji smo se obrnili z vprašanjem, ali samoiniciativno razmišljajo o nadaljnjih ukrepih glede zmanjšanja plastičnih izdelkov, vključno z jedilnim priborom, kozarci, krožniki, …

Lidl
Pri Lidlu so dejali, da so že s 1. junijem lani umaknili omenjene navadne plastične vrečke, tako da »lahko naši kupci na blagajnah dobijo le še trajno vrečko, ki je narejena iz recikliranih materialov in je zelo vzdržljiva, ter 3 velikosti papirnatih vrečk različnih nosilnosti, ki nosijo FSC (trajnostni) certifikat.«

Slednje so lahko reciklirane kot stari papir ali uporabljene za kompost oz. odvržene med biološke odpadke. Sredi decembra pa so pričeli kupcem ponujati tudi trajne bombažne vrečke. Vseeno še vedno ponujajo »tanke plastične vrečke, ki so namenjene lažjemu nakupu nepakiranega sadja in zelenjave ter oreščkov, se pa močno zavedamo tudi problematike teh in raziskujemo različne alternativne možnosti.«

Tako iščejo »primerne alternative, ki bodo sprejemljive glede na potreben higienski vidik, glede na potrebe kupca in seveda glede na zmožnosti trgovca oz. glede na zahteve procesov dela v trgovini.« Opazili so tudi, da vse več kupcev nakupuje s svojo lastno vrečko, kot tudi, »da vse več kupcev nepakirano sadje in zelenjavo kupuje s pomočjo lastnih, doma izdelanih vrečk za večkratno uporabo«. 

Izpostavljajo, da lahko trgovci naredijo, »kar je v naši moči, veliko pa je odvisno tudi od kupcev samih in prepričani smo, da so tovrstne poteze – kot je umik plastičnih vrečk z blagajn – tudi spodbuda za kupce, da se še bolj trajnostno obnašajo. Menimo, da bo ravno na tem področju veliko naredilo tudi ozaveščanje javnosti.« 

Tako so se med drugim, v sklopu mednarodne Skupine Lidl, zavezali, da bodo do leta 2025 zmanjšali uporabo plastičnih materialov v svojem poslovanju za 20 odstotkov. Hkrati nameravajo do istega leta doseči, da bo »vsa embalaža izdelkov Lidlovih blagovnih znamk narejena iz plastičnih materialov, ki jih bo možno 100-odstotno reciklirati, obnoviti ali ponovno uporabiti, s koncem leta 2019 pa pri nas ne bo več možno kupiti plastičnih izdelkov za enkratno uporabo (pribor, krožniki itd.).« Zadnje izdelke bodo nadomestili z izdelki iz alternativnih materialov oziroma materialov, ki jih je mogoče reciklirati.

Mercator
Mercator, ki se samopredstavlja kot »moj najboljši sosed«, tudi opaža, da se »nekateri potrošniki obnašajo bolj trajnostno in dosledno uporabljajo vrečke, ki jih prinesejo s seboj, medtem ko drugi porabijo več vrečk kot so jih kupili, saj so nekateri trgovci doslej vrečke delili tudi brezplačno.« 

Tako tudi oni poudarili, »da problema plastičnih vrečk ne morejo rešiti le trgovci, ampak so potrebne korenite spremembe navad pri potrošnji embalaže ne glede na material. Samo s skupnimi prizadevanji in s spremembo navad, z doslednim trajnostnim vedenjem ter premišljenimi in strokovno podprtimi ukrepi se lahko nadejamo resnično bolj trajnostne potrošnje.«

Posledično si v Mercatorju prizadevajo: »za čim bolj trajnostno porabo materialov in energije in pospešeno iščemo možnosti in rešitve za to, da potrošnikom olajšamo spremembe navad.« 

Vseeno menijo, »aa le zamenjava enega materiala za drugega ni prava rešitev, saj imajo vsi materiali, tudi papir, bombaž, steklo itd. negativne vplive na okolje. Zdaj prodajamo vrečke iz recikliranih materialov, predvsem nosilne vrečke za trajnejšo rabo in druge oblike nosilne embalaže, da jo bodo kupci lahko čim večkrat uporabili.« 

Lahke plastične vrečke bodo kmalu zamenjali s trajnostno različico, nameravajo pa preizkusiti »alternative tudi za drugo embalažo, ki sodi v trgovsko storitev«. Prav tako nameravajo prenehati oz. omejiti prodajo »plastičnih izdelkov za enkratno uporabo načrtujemo še pred pričetkom veljave uradne prepovedi.«

Pri Tušu so nam poslali krajši odgovor, ki ga objavljamo v celoti: »V Tušu smo kot slovenski trgovec stopili na pot ukinitve plastičnih nakupovalnih vrečk v vseh svojih prodajalnah širom Slovenije že pred meseci. S prodajnih polic smo popolnoma umaknili vse plačljive plastične nosilne vrečke, brezplačnih pri nas ni na voljo, tudi na hitrih blagajnah so pri nas na voljo samo papirnate vrečke. Kupci lahko blago odnesejo v trajnih nosilnih vrečkah, papirnatih vrečkah, biorazgradljivih vrečkah ali kartonasti embalaži. S tem korakom v Tušu, kot trajnostno naravnano podjetje, delujemo proaktivno v boju proti plastičnim vrečkam, ki so eden od onesnaževalcev našega okolja.« 

Hofer
Hofer prav tako opaža spremembe nakupovalnih navad svojih strank, tudi glede problematike plastičnih vrečk: »Ozaveščenost se kaže tudi pri nakupnih navadah, zato s seboj pogosteje prinesejo svoje vrečke ali košare za večkratno uporabo, poslužujejo pa se tudi prazne kartonske embalaže iz naših pakirnih polic, ki jo sicer predamo naprej v reciklažo.«

Da bi še bolje pripomogli k zmanjšanju uporabe plastičnih vreč, so »v okviru lastne iniciative Danes za jutri zasnovali projekt 'Manj je v(r)eč', kjer smo kot prvi večji slovenski trgovec v svojo redno ponudbo že na začetku leta 2018 uvrstili trajnostno vrečko iz trpežnega 100 % Fairtrade bombaža, ki je obstojna veliko dlje od klasične nakupovalne vrečke, kupci pa jo lahko uporabljajo tako za sveža živila, kot so sadje in zelenjava, kot za pakirana živila.« 

»Vrečka izpolnjuje standarde pravične trgovine, s projektom pa želimo kupce spodbuditi k spreminjanju navad in k iskanju dolgoročnih rešitev, s pozitivnim učinkom na varovanje okolja. Obenem 5 centov od vsake prodane vrečke Manj je v(r)eč namenjamo Ekologom brez meja in projektu Očistimo vode,« so še zapisali pri Hoferju.

To jih ne zaostaja pri nadaljnjem razmišljanju o prihodnosti: »Delujemo trajnostno naravnano in družbeno odgovorno na vseh ravneh, a ne iščemo kratkoročnih rešitev, ki bi vsesplošen problem uporabe plastike le omilile, zato je v pripravi tudi strategija optimizacije pakiranja na ravni celotne skupine ALDI Süd, kateri se bomo, upoštevajoč slovenske razmere, pridružili tudi mi.«

Spar
Pri Sparu so odgovorili, da so »že predlani ustvarili trajnostno in reciklirano nakupovalno vrečko Razmišljaj ekologično, izkupiček od prodaje pa namenili akciji čiščenja slovenskih rek, poimenovani »Očistimo reke«.« Zbrani denar je bil že porabljen za očiščenje več rek (Mure, Ščavnice, Save, Ljubljanice in Krke), letos pa nameravajo Dravo, Ljubljanico in Blejsko jezero. Tudi delavce izobražujejo glede gospodarne uporabe plastike.

V sklopu ponudbe že sedaj v Sparu nudijo »širok nabor okolju prijaznih izdelkov za enkratno uporabo, kot so krožnički in kozarčki iz papirja, sladkornega trsa, žličke, noži iz lesa in bambusa.« Uvedli so »trajne mrežaste vrečke za nakupovanje sadja in zelenjave«, ki so izdelane iz recikliranih plastenk, zaradi pralne funkcije pa so primerne za večkratno uporabo. Z letošnjim letom so kupcem na voljo tudi papirnate vrečke, hkrati pa jim omogočajo tudi uporabo lastnih vrečk, košar ali druge embalaže, ki jih ob nakupu prinesejo s seboj. Dalje pa so še »edini trgovec s ponudbo bio razgradljivih vrečk iz koruznega škroba, ki se lahko kompostirajo in razgradijo na okolju prijazen način.«

Tudi oni spodbujajo stranke »k zmanjševanju odpadkov in dolgoročnim ekološkim spremembam«.