Slovenski državni gozdovi v 10 mesecih s 16 milijonov evrov dobička pred davki

Družba Slovenski državni gozdovi je v prvih 10 mesecih letos ustvarila 51,1 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 23 odstotkov več od načrta. Dobiček iz poslovanja (EBIT) je dosegel 15,8 milijona evrov, s čimer je bil 85 odstotkov nad načrti, je danes objavila družba.

Družba je v desetmesečju prodala 1,01 milijona kubičnih metrov gozdnih lesnih sortimentov po povprečni ceni 49,88 evra na kubični meter, ustvarjenih 15,8 milijona evrov dobička pred davki pa "predstavlja neposredno korist za državo v primerjavi s prejšnjim sistemom koncesij", so zapisali v sporočilu. Del tega dobička se lahko izplača v proračun, preostanek pa povečuje vrednost podjetja, ki je v 100-odstotni lasti države.

Poleg ustvarjenega dobička so v gozdni sklad vplačali 7,9 milijona evrov nadomestila in 6,7 milijona evrov davka na dodano vrednost (DDV), ki izhaja predvsem iz obveznosti za plačilo davka iz naslova prodaje lesa, zmanjšane za DDV iz naslova obdavčljive storitve izvajanja zunanje sečnje.

Neto donos za državo je letos do konca oktobra znašal več kot 30 milijonov evrov oz. 31,3 evra na kubični meter. Ob tem so v družbi pojasnili, da je po metodologiji ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano donos izračunan kot razlika med vrednostjo lesa in stroškov poseka, spravila, gojenja, gradnje cest in vlak. V primerjavi s preteklim koncesijskim sistemom se je neto donos za državo več kot podvojil, so zapisali.

V oktobru je družba ustvarila 5,3 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je na ravni načrtovanega, in 1,7 milijona evrov EBIT, kar je 61 odstotkov nad načrti. Prodala je 101.500 kubičnih metrov gozdnih lesnih sortimentov, štiri odstotke več od načrtov.

Medtem ko je sečnja močno presegla načrtovano, pa prodajna cena na kvadratni meter ne bo dosegla načrtovane, in sicer zaradi slabše kakovosti lesa, ki je posledica napada podlubnikov. Delež slabšega lesa v sortimentni strukturi je bil namreč večji od načrtovanega in je znižal povprečno ceno. Je pa ta s sedmimi evri na kubični meter višja kot v prejšnji ureditvi s koncesninami.

Družba je v desetmesečju z desetimi največjimi kupci ustvarila 20,1 milijona evrov prihodkov oz. 39 odstotkov vseh prihodkov. Največji kupec je Lesonit, kateremu so v prvih desetih mesecih dobavili skoraj 120.000 kubičnih metrov lesa, so zapisali.

Če se bo na trgu pojavil kakšen večji odjemalec industrijskega lesa, v družbi pričakujejo zmanjšanje dobav avstrijskim kupcem, katerim pa niso in ne bodo prodali nobenega hloda, temveč zgolj nizko vreden industrijski les, so zapisali. Med največjimi desetimi kupci sta dva avstrijska, Kaindl in Lenzing, ki sta od družbe kupovala izključno najcenejšo nehlodovino.

V družbi so še zapisali, da želijo skladno s strategijo in izhodišči vlade razvijati gozdarsko dejavnost v okviru podjetja, lesarsko dejavnost pa v okviru družbe Snežnik. Slednja je v prvih desetih meseca leta pridelala 373.678 evrov čiste izgube, pri čemer je segment gozdarstva ustvaril 347.606 evrov čiste izgube.

Nadzorni svet Slovenskih državnih gozdov je prenos gozdarstva z družbe Snežnik na Slovenske državne gozdove dokončno potrdil na četrtkovi seji, izpeljali pa naj bi ga z novim letom.