Letošnji Evropski teden gozdov opozarja na krčenje površine gozdov

Površina gozdov na svetu se je v zadnjih 200 letih zmanjševala, s čimer se manjša tudi blažilni vpliv gozdov na podnebne spremembe in na to opozarja tudi letošnji Evropski teden gozdov, ki se začenja danes. Se pa je nekoliko povečala površina gozdov v EU, a ti predstavljajo le štiri odstotke svetovnih gozdnih površin.

Evropski gozdovi pa postajajo ranljivejši zaradi čedalje večjega števila invazivnih rastlinskih in živalskih vrst, zmanjšuje pa se tudi njihova biotska raznovrstnost. Po nekaterih ocenah so se v severni in južni Evropi v zadnjih 30 letih za tretjino zmanjšale populacije nekaterih splošno razširjenih gozdnih ptic.

Za Slovenijo je značilen visok delež gozda z naravno in pestro sestavo, 71 izmed vseh drevesnih vrst je avtohtonih, od teh je 10 vrst iglavcev. V severni Evropi na primer raste komaj nekaj nad 20, v Veliki Britaniji pa nekaj nad 30 avtohtonih drevesnih vrst. Po podatkih Zavoda za gozdove sta v letu 2015 med drevesnimi vrstami pri nas prevladovali bukev (32 odstotkov) in smreka (31 odstotkov), sledili pa so drugi trdi listavci (osem odstotkov), jelka (osem odstotkov), hrast (sedem odstotkov) in bor (šest odstotkov).

Vrstna pestrost kaže na dobro ohranjenost slovenskih gozdov, za katere je značilna tudi velika biotska raznovrstnost - na gozd je vezanih približno 950 vrst rastlin, 95 vrst ptic, 70 vrst sesalcev, 17 vrst dvoživk, 10 vrst plazilcev in mnogo manjših organizmov iz drugih živalskih skupin.

Drevesa so največji in najstarejši kopenski organizmi na svetu. Prva drevesa, imenovana Archaeopteris, so se pojavila pred 370 milijoni let, najstarejša danes še živeča drevesna vrsta, katere starost presega 200 milijonov let in ki jo zato imenujemo tudi živi fosil, pa je dvokrpi ginko.