ponedeljek, 02. december 2024 leto 29 / št. 337
Slovenija na tretjem mestu: Kakšne so zaloge zlata v naslednicah nekdanje SFRJ
Zlato. Vir: Twitter
Srbija ima po njihovih podatkih v lasti skupaj 36 ton zlata, druga na Balkanu je Severna Makedonija s 6,8 tonami zlata, sledi ji Slovenija s 3,17 tonami, Bosna in Hercegovina ga ima 2,98 tone, Črna gora ga ima 1,09 tone, medtem ko je Hrvaška ostala povsem brez zlate rezerve.
V času gospodarske nestabilnosti, ki je značilna tudi za sedanje razmere ob pandemiji koronavirusne bolezni covid-19 je dobro, da imajo države dovolj finančnih rezerv, predvsem v obliki monetarnega zlata.
V tem smislu je stabilna zaloga vrednosti predvsem zlato, katerega cena sicer v zadnjem času raste.
V Dnevnem Avazu so preverili, kakšno je danes stanje z zlatimi rezervami v državah naslednicah nekdanje SFRJ.
Srbija ima po njihovih podatkih v lasti skupaj 36 ton zlata, druga na Balkanu je Severna Makedonija s 6,8 tonami zlata, sledi ji Slovenija s 3,17 tonami, Bosna in Hercegovina ga ima 2,98 tone, Črna gora ga ima 1,09 tone, medtem ko je Hrvaška ostala povsem brez zlate rezerve.
Po podatkih Narodne banke Srbije so se od leta 2013 rezerve zlata v Srbiji povečale za 20,7 tone oziroma 1,1 milijarde evrov, le v zadnjih dveh letih pa so se rezerve Srbije povečale za 12 ton zlata.
»Dobro je, da nismo v neugodnih razmerah, kot je Črna gora, ki je morala zastaviti zlato kot jamstvo za vračilo kreditov, pa tudi kot Hrvaška, ki je naglo prodala svoje denarno zlato, ko je bila cena precej nižja od današnje in s tem izgubila na stotine milijonov evrov razlike. Njegova vrednost se je medtem namreč povečala,« je pojasnil Gavran.
BiH ima v pristojnosti Centralne banke BiH približno tri tone zlata, ekonomist Igor Gavran pa trdi, da bi bilo dobro povečati obseg zlatih rezerv, ker je denarno zlato najbolj tradicionalna oblika rezerv, s katero centralne banke jamčijo vrednost nacionalne valute, skupaj z drugimi deviznimi rezervami.
V Sloveniji, ki je del Evrosistema to ni tako zelo pomembno, toda kriza leta 2008 je pokazala, da tudi to ni absolutna garancija za stabilnost in da ni slabo imeti tudi zlate rezerve.
Ekonomist Igor Gavran meni, da bi bilo dobro povečati obseg zlatih rezerv, torej denarnega zlata, vendar ne v trenutnih kriznih časih, ko je cena zagotovo visoka, ampak kot del dolgoročne strategije za izboljšanje stabilnosti naraščajočega skupnega devizne rezerve.
»Dobro je, da nismo v neugodnih razmerah, kot je Črna gora, ki je morala zastaviti zlato kot jamstvo za vračilo kreditov, pa tudi kot Hrvaška, ki je naglo prodala svoje denarno zlato, ko je bila cena precej nižja od današnje in s tem izgubila na stotine milijonov evrov razlike. Njegova vrednost se je medtem namreč povečala,« je pojasnil Gavran.
