REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Šarec udaril po Banki Slovenije tako kot Trump po Zveznih rezervah: populizem ali utemeljena kritika?

Šarec udaril po Banki Slovenije tako kot Trump po Zveznih rezervah: populizem ali utemeljena kritika?

Banka Slovenije bo od petka bankam uvedla strožje pogoje pri kreditiranju.

Celo predsednik vlade Marjan Šarec se je odzval s kritiko, obenem pa je sam deležen kritik, saj se vmešava na področje, ki ni v njegovi pristojnosti.

Veliko kritik pa je bilo tudi na družbenih omrežjih - s strani prebivalcev.

Zadeva seveda ni enostavna, kaže pa na vsaj dvoje – da se pri Banki Slovenija po eni strani zavedajo, da je nova kriza pred vrati in zato »zategujejo pas« prebivalstva, po drugi strani pa je tudi predsednik vlade Marjan Šarec pokazal, da zna populistično in zase ugodno izstreliti nekaj strupenih puščic proti bankirjem, ne da bi ga to veliko stalo in tako, da si med kreditov lačnim prebivalstvom pridobi še nekaj pozitivnih točk.

Če zdaj velja, da potrošniku po poplačilu kreditnih obveznosti ostane večji del ali celotna minimalna plača, pa bo po novem pri izračunu kreditne sposobnosti treba upoštevati tudi denarna sredstva, ki omogočajo dostojno preživljanje vzdrževanih članov, kar je sicer po oceni združenja bank z vidika odgovornega financiranja tudi nujno.

Kot so izračunali v združenju bank, bo omejitev kreditiranja, ki bo začela veljati s 1. novembrom, prizadela 57 odstotkov oz. 213.000 od 380.000 upokojencev, ki prejemajo starostno pokojnino v višini do 700 evrov, vsaj 20 odstotkov oz. 114.000 zaposlenih z neto plačo do 928 evrov, ki preživljajo oz. sopreživljajo enega otroka, ter med 10 in 25 odstotkov zaposlenih z višjimi plačami.

Ti namreč pri bankah ne bodo več mogli dobiti kredita.

Po novem pri izračunu kreditne sposobnosti treba upoštevati tudi denarna sredstva, ki omogočajo dostojno preživljanje vzdrževanih članov.

Kreditiranje se bo zmanjšalo za od 50 do 70 milijonov evrov mesečno oz. od 600 do 740 milijonov evrov letno.

Zato se bo znižal življenjski standard prebivalcev, saj nekatere dobrine ne bodo dosegljive, zaradi omejevanja zasebne potrošnje pa bo ukrep predvidoma negativno vplival tudi na rast BDP.

Po eni strani se bodo ljudje manj zadolževali in bodo zato bolje pripravljeni pričakali morebitno novo krizo, po drugi strani pa bo to imelo tudi slabe posledice.

Predsednik vlade Marjan Šarec se je na zaostritev ukrepov na področju kreditiranja odzval z oceno, da »gre za premalo premišljen ukrep, ozko in predvsem računovodsko usmerjen, v škodo ljudi in konec koncev tudi države«.

Pri pripravi ukrepov bi morali biti »bolj človeški in realni«, je opozoril in pozval k ponovnemu premisleku.

Zanimivo je, da se je tudi predsednik slovenske vlade s tem poslužil metode, ki jo najbolj pogosto lahko opazujemo prav pri ravnanju ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Zanimivo je, da se je tudi predsednik slovenske vlade s tem poslužil metode, ki jo najbolj pogosto lahko opazujemo prav pri ravnanju ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Ta namreč redno kritizira ameriške Zvezne rezerve, češ da s svojo politiko obrestnih mer dušijo gospodarstvo in vladi »vežejo roke« v trgovinskem sporu s Kitajsko, ki ima veliko več vpliva na politiko svoje nacionalne banke.

V Sloveniji je Banka Slovenije seveda neodvisna institucija.

Zato so bili komentarji zaradi zaostrovanja kreditne politike usmerjeni tako proti Banki Slovenije kot proti predsedniku vlade.

Jurij Šimac in Teja Grapulin sta se v komentarju v Financah z naslovom »Ali sploh potrebujemo Banko Slovenije? Saj imamo vendar Marjana Šarca!« kritično odzvala na ravnanje predsednika vlade.

Marjan Šarec Vir:Pixsell

»Razčistimo nekaj stvari: Banka Slovenije je regulator bank. Predsednik vlade Marjan Šarec ni regulator bank. Banka Slovenije naj bi bila pri svojem delu neodvisna. Zdaj se predsednik vlade neposredno vpleta v njeno delovanje - in to v delu, kjer predsednik vlade najbrž res nima kaj iskati … Šarec bi se moral v resnici pogledati v ogledalo. On sam, oziroma njegova vlada, bi lahko povečal kreditno spodobnost prebivalstva - z davčno reformo, ki bi si tako ime zaslužila. Pa je zamočil,« pišejo Finance, ki v Šarčevi kritiki prav tako vidijo podobnosti s politiko sedanjega predsednika ZDA.

Zanimivo je, da se je tudi predsednik slovenske vlade s tem poslužil metode, ki jo najbolj pogosto lahko opazujemo prav pri ravnanju ameriškega predsednika Donalda Trumpa

V Primorskih novicah komentatorka Sonja Ribolica ocenjuje, da se bodo z novimi posojilnimi pravili tveganja v bančnem sistemu zmanjšala, kar je po mnenju avtorice nedvomno dobro, a bodo obenem oklestila domačo porabo, ki je v zadnjih letih v dobršni meri jezdila tudi na valu ugodnih in bolj dostopnih posojil.

»Z njimi so si manj premožni, a tudi povprečno plačani lahko privoščili tisto, za kar je bila njihova plača 'prekratka'. Domača poraba je poganjala gospodarstvo in prispevala k višji gospodarski rasti. Da ne govorimo o tem, da manj posojil in manj domače porabe pomeni tudi manj davkov in s tem manj denarja v državni blagajni,« piše komentatorka in opozarja na še eno slabo posledico – da bi si denar po novem lahko nekateri, zavrnjeni v bankah lahko »izposojali na sivem in celo črnem trgu.«

Federal Reserve Bank in dolar

Komentator Dela Miha Jenko pa ocenjuje, da bo zaradi ukrepov Banke Slovenije, ki omejujejo pridobitev potrošniških posojil, manj slabih posojil, da bodo zato banke trdnejše in bo manjše tudi tveganje, da jih bo treba ponovno sanirati, kar je primerno v času, ko se ekonomija ohlaja.

Istočasno banke prebivalcem ponujajo celo 'negativne' obrestne mere, torej da na nek način 'plačujejo' tistim, ki jemljejo kredite. Toda ne v Sloveniji ...

»Manj blagodejen bo njihov učinek na domačo porabo in posledično na gospodarsko rast. In otežen bo dostop do posojil za manj premožne, verjetno z neželenimi socialnimi posledicami. Na drugi strani pa so pomenljiva, nenavadno ostra premierova retorika in populistične puščice, usmerjene proti Banki Slovenije. Taki ravni komuniciranja na relaciji med izvršno in denarno oblastjo v Sloveniji pač še nismo bili priča,« opozarja Jenko.

In tudi on v nastopu Marjana Šarca vidi podobnosti s Trumpovim populizmom.

Zanimivo pa je, da je istočasno Nobelovec in ekonomist v New York Timesu objavil komentar, v katerem pojasnjuje, da »nihče ne razume dolga«, ker predvsem državni dolg večinoma ni nikakršen problem za države, saj je gospodarska rast praviloma zmeraj višja od obresti na državne obveznice ter da so dolgovi in strah pred njimi veliko manjši problem, kot se to pogosto prikazuje.

Nekateri so prepričani, da gre pri zadnji potezi Banke Slovenije celo za bančno zaroto proti vladi.

Obenem pa se vse to dogaja tudi v času, ko imajo banke v Evropi dostop do tako »poceni« denarja, da so varčevalcem že pričele računati »ležarine«, istočasno pa prebivalcem ponujajo celo »negativne« obrestne mere, torej da na nek način »plačujejo« tistim, ki jemljejo kredite.

Toda ne v Sloveniji ...