Rusi v evropskih državah »perejo« milijarde, EU pa si zatiska oči

Največji škandal pranja denarja vseh časov trese tla v evropskem finančnem sektorju: nordijske banke so »oprale« na stotine milijard evrov, črnega ruskega denarja. Nemške, avstrijske, francoske, nizozemske banke in druge institucije še naprej kopičijo ruski črni denar, EU pa si zatiska oči.

Če kdo pozna umazan denar iz Rusije, potem je to Bill Browder. Kot vodja britanskega investicijskega podjetja Hermitage Capital se je bankir specializiral na ruski trg že v devetdesetih letih.

Med raziskovanjem je namreč Browder ugotovil, da so leta 2007, korumpirani ruski uradniki ukradli 230 milijonov dolarjev davkov, ki jih je plačal Sklad Hermitage. Njegov odvetnik Sergej Magnitski, ki je izpostavil domnevno goljufijo, je umrl leta 2009, ko so ga v moskovskem zaporu, izčrpanega in bolnega, zverinsko pretepli do smrti. Do danes, pa za to ni bil kaznovan še nihče.

Nekdanji podpredsednik Vlade Ruske federacije in Putinov kritik Boris Jefimovič Nemcov, ki je zahteval pojasnilo o smrti Magnitskega, je bil leta 2015, v Kremlju, vsem na očeh ustreljen izza hrbta.

Od takrat je bil Browder na križarski poti, za umazanim denarjem iz Putinovega imperija v Evropi. Veliko je moral postoriti v desetih letih od tega dogodka, saj se problem Evrope z ruskim črnim denarjem še povečal, ne zmanjšal. »Količina izginulega ruskega kapitala v času Putinovega režima je ocenjena na več kot bilijon dolarjev,« je Browder dejal za Bloomberg. To naj bi bili prihodki od kriminala in korupcijski denar, ki je zapustil Rusijo. Denar je pran prek mreže bankirjev, odvetnikov in zunanjih podjetij.

Pri sledenju denarnih tokov iz škandala Magnitsky, je Browder naletel na vse več sumljivih računov in prenosov na številne evropske banke.

Medtem je Browder vložil pritožbe v več državah in s svojimi ugotovitvami hranil medije. Razkritja so ta teden pokazala na velik škandal za celotno evropsko bančno industrijo.

BREAKING: We just filed a criminal complaint with the Swedish law enforcement authorities alerting them to $176m of suspicious transactions connected to the Magnitsky case in Russia that went to Swedbank https://t.co/LlUusNKnDp

— Bill Browder (@Billbrowder) 7 March 2019

»Pravkar smo vložili kazensko ovadbo pri švedskih organih pregona, katere smo opozorili na 176 milijonov USD sumljivih transakcij, povezanih s primerom Magnitsky v Rusiji, ki so pristale v Swedbank.«

Estonska podružnica danske banke Danske Bank in banka Ukio v Litvi sta oprali stotine milijard evrov ruskega črnega denarja. Deutsche Bank, Commerzbank, avstrijska Raiffeisenbank, francoska Crédit Agricole, ING in ABN Amro iz Nizozemske to še naprej počnejo, vendar pravijo, da »niso opazile« sumljivih prenosov. 

Pot umazanega denarja vodi tudi v Swedbank in Nordeo na finskem. Kar se je začelo kot nordijski bančni problem, je zdaj preraslo v vseevropski finančni škandal, ki povzroča velike izgube denarnim trgom. 

EU je že vrsto let igrišče za pokvarjene politike, kriminalce in super bogate oligarhe iz bivših sovjetskih republik. V Londonu kupujejo luksuzne apartmaje, zasebna letala in nogometne klube, njihove jahte so zasidrane v Monaku, sproščajo pa se v Karlovih Varih in na Azurni obali.

V številnih državah EU lahko kupijo vizume in celo državljanstva na Cipru in Malti. Množica odgovornosti preprečuje njihov učinkovit pregon.

Medtem ko ECB centralno spremlja tveganja največjih bank, je boj proti pranju denarja še vedno nacionalna naloga 28 držav EU. »Celoten sistem ne deluje in ga je treba reformirati, če se kaznivo pranje denarja zdaj ne ustavi,« je mnenja Browder.

Že leta 2013 je zaradi sumljivih transakcij ciljal na dansko banko Danske Bank in opozoril tožilce na Danskem ter v Estoniji. Ostajali so mirni. Zdaj pa je največja danska banka v središču največjega škandala o pranju denarja, ki ga je svet kdaj videl.

V skladu z notranjo preiskavo lani je inštitut priznal, da je njihova majhna podružnica v Estoniji med letoma 2007 in 2015 služila kot ogromen »plinovod« ruskega črnega denarja v EU. Skozi podjetje v Talinu, ki je pripadalo frontnim podjetjem v Združenem kraljestvu ali na britanskih čezmorskih ozemljih, je spolzelo približno 200 milijard evrov - skoraj desetkrat toliko denarja kot celotna gospodarska proizvodnja majhne baltske države.

Vodje banke niso imeli nič proti. Šele leta 2014 so postali »pozorni«, potem ko je njihov lastni kolega Howard Wilkinson sprožil alarm. Zahvaljujoč nasvetu prijavitelja nepravilnosti, evropski organ za nadzor bančnega poslovanja zdaj preiskuje EBA in organe v ZDA in številnih drugih državah.

Danske Bank sama denarja ni prenesla v EU, temveč preko tako imenovanih korespondenčnih bank - poslovnih partnerjev, s katerimi vzdržujejo pogodbe za čezmejne prenose. In 80 odstotkov črnega denarja (približno 160 milijard evrov) je bilo izročenih Deutsche Bank v Nemčiji. Tudi tam, v milijardah dolarjev, ki so prihajali od dvomljivih podjetij iz poštnih nabiralnikov iz ene same banke v majhni baltski državI, ni nihče zaslutil ničesar sumljivega. Do leta 2015, ko so Nemci nenadoma prekinili svoje posle z Danske Bank. Posebni predstavnik organa za finančni nadzor Bafin zdaj preiskuje zadevo. Tudi pri Swedbank, ki jo je med tem že tožil Bill Browder, gre po navedbah švedske televizije za sumljive transferje od Danske Bank v višini 5,8 milijarde dolarjev.

Primer Danske Bank ni prvi škandal s črnim denarjem, ki ogroža evropski finančni sistem: pred petimi leti so preiskovalni novinarji Projekta poročanja o organiziranem kriminalu in korupciji (OCCRP) odkrili ruski sistem pranja denarja, ki je v Evropo poslal ogromne vsote.

Med letoma 2011 in 2014 je bilo prek mreže podjetij, ki so jih krstili z »Ruska pralnica«, približno 21 milijard dolarjev namenjenih Nemčiji, Veliki Britaniji, Cipru, Estoniji, Poljski, Češki, Danski in Švici.

Podatki, ki so se kmalu zatem pojavili kot del »Panamskih dokumentov«, so pojasnili, od kod je prišel del denarja. Eden od podpornikov, kot poroča OCCRP, je bil ruski poslovnež Aleksej Krapivin, katerega oče Vladimir Yakunin je tesni zaupnik in svetovalec Putinu in nekdanji vodja ruske državne železnice. Gradbena podjetja Krapivins naj bi od državne železnice prejela na stotine milijonov dolarjev.

V odborih ruskih bank, ki so črpale milijarde v »Rusko pralnico«, je več predstavnikov ruske tajne službe FSB in Igorja Putina, bratranca Vladimirja Putina, sodeč po besedah OCCRP.

Tako kot v škandalu Danske Bank so ruski kriminalci izbrali banke v državah na obrobju EU, katerih nadzorniki niso bili tako previdni pri nadzoru sumljivih denarnih transferjev: Moldindconbank v Moldaviji in AS Trasta Komersbanka v Latviji, ki je zdaj zaprta. Zahvaljujoč razkritjem je BKA v Nemčiji pred kratkim uspela zaseči nepremičnine v vrednosti okoli 50 milijonov evrov.

Pretekli teden je OCCRP opazil še en ruski »pralni stroj« z sumljivimi bančnimi zapisi. Tokrat je denar tekel preko računov litvanske banke Ukio, ki je bila zaprta leta 2013.

V omrežju je bilo opranih približno 4,6 milijarde dolarjev iz Rusije. Kompleks se imenuje »pralnica Troika«, ker je kritna podjetja v davčnih oazah nadzorovala ruska investicijska banka Troika Dialog, ki se je takrat združila z državno Sberbank. 

Kot v primeru »Ruske pralnice« in »Danske Bank« so ponovno vključene številne evropske banke, ki bi morale prenesti denar. Po poročanju finske državne televizije Yle bi moralo biti v finski banki Nordea vsaj 700 milijonov evrov črnega ruskega denarja. Po poročilih drugih medijev so prizadete še nizozemske institucije ING in ABN Amro, kot tudi francoski Crédit Agricole, avstrijska Raiffeisen Bank in Commerzbank.

Tudi nemška Deuche Bank naj bi bila ponovno kriva za prenos skoraj 900 milijonov dolarjev črnega ruskega denarja.

Bankirji Troike so se zelo potrudili, da so združili črni denar s »čistim«, da bi preiskovalcem otežili delo. Plačila so bila kamuflirana z naročili za živila, računalnike, avtomobilske dele in vse druge vrste blaga, s katerim se ni nikoli trgovalo. In da bi prikrili svojo identiteto, so super bogati podporniki uporabili revne kolege:

Uradno so podjetja, ki so vodila denar le poštni nabiralniki, katerih lastniki so v Armeniji čistilci in v Moskvi gradbeni delavci. Eden od njih je, po besedah portala The Guardian, živel s svojo družino v neogrevanem stanovanju, a je kljub temu dodelil 40 milijonov dolarjev posojila panamskemu podjetju.