REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Pridelovalci pšenice si zaradi slabše letine želijo pomoči države

Pridelovalci pšenice si zaradi slabše letine želijo pomoči državeFoto: traktor.mojforum

Letošnji pridelek pšenice bo zaradi slabih vremenskih razmer - dolge zime in pogostih padavin - v povprečju manjši za 30 do 40 odstotkov, slabša je tudi kakovost. Pridelovalci, ki so posledično prizadeti zaradi precejšnjega izpada prihodka, si tako želijo pomoči države. Kmetijsko ministrstvo se bo do morebitnih ukrepov še opredelilo.

Kmetijsko ministrstvo se bo do morebitnih ukrepov še opredelilo.

"Glede možnih ukrepov kmetijskim gospodarstvom se bo ministrstvo lahko opredelilo po pridobitvi podatkov ter oceni finančnih izgub pri letošnji pridelavi žit in vpliva na gospodarjenje kmetijskih gospodarstev," so povedali na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije, Sindikat kmetov Slovenije in Zadružna zveza Slovenije so ministrstvo na slabo letino žit opozorili konec julija, nedavno pa je na ministrstvu na to temo potekal sestanek.

Pridelovalci so na sestanku izpostavili pričakovanje, da dobijo s strani države finančno pomoč vsaj za nabavo semena in izvedbo jesenske setve, so za STA pojasnili na KGZS in dodali, da je za tovrstno pomoč po grobi oceni potrebnih približno pet milijonov evrov.

Odkupovalci žit so medtem po navedbah ministrstva predlagali pomoč z ugodnejšimi posojili preko Slovenskega regionalno razvojnega sklada, ki pa bi jo bilo treba še podrobneje proučiti.

Odkupovalci žit so medtem po navedbah ministrstva predlagali pomoč z ugodnejšimi posojili preko Slovenskega regionalno razvojnega sklada, ki pa bi jo bilo treba še podrobneje proučiti.

Na ministrstvu se bodo do morebitnih ukrepov pomoči opredelili, ko bodo pridobili natančne podatke o izpadu pridelka v celotni pridelavi in izgubo finančno ovrednotilo. "Predstavniki pridelovalcev bodo v najkrajšem možnem času na ministrstvo posredovali konkretne podatke o letošnji pridelavi," so dodali na ministrstvu.

Predstavniki ministrstva so sicer pridelovalcem pojasnili, da pomoč kmetijskim gospodarstvom preko sistemskega zakona, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč, praktično ni izvedljiva, saj pridelek ni toliko prizadet količinsko, kot je kakovostno.

"Poleg tega se je problem slabe letine izkazal ob sami žetvi, tako da je večina pridelka že pospravljenega in posledično ni več mogoče izvesti ocene škode," so še pojasnili na ministrstvu.

"Že pred žetvijo je moča slabšala kakovost pšenice, padala je hektolitrska teža, zadnji tedni pa so problem samo še stopnjevali, tako da je velik del pšenice, ki bi bil sicer v razredu A, zdaj komaj kakovosti C, torej kot krmna pšenica," so poudarili.

Letino žit je letos prizadela dolga zima, ki je otežila spomladanska opravila v žitih (dognojevanje, zatiranje plevelov), v nadaljevanju je bilo zaradi moče težje in dražje zatiranje bolezni, svoje pa je dodala še pogostost padavin, še zlasti v zadnjih tednih, ko bi pšenica že morala biti požeta, so navedli na KGZS.

"Že pred žetvijo je moča slabšala kakovost pšenice, padala je hektolitrska teža, zadnji tedni pa so problem samo še stopnjevali, tako da je velik del pšenice, ki bi bil sicer v razredu A, zdaj komaj kakovosti C, torej kot krmna pšenica," so poudarili.

Pogostost padavin pa ni otežila le spravila pridelka, temveč takšno vreme po pojasnilih KGZS ustvarja pogoje za razvoj bolezni, ki imajo za posledico pojav mikotoksinov v pšenici, zato je vprašljiva tudi uporaba te pšenice za prehrano živali. Tako prihaja do zavračanja te pšenice, saj predstavlja tveganje, da se mikotoksini pojavijo v krmi.