REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Le 0,18 % vsega naloženega denarja v slovenskih bankah zavarovanega s posebnim skladom

Le 0,18 % vsega naloženega denarja v slovenskih bankah zavarovanega s posebnim skladomBanka Slovenije, foto: Reuters

Po rezultatih analize javnega zaupanja, ki jo je opravil Valicon, so Slovenci v zadnjih štirih letih pričeli bolj zaupati v banke, a rezultati so vseeno porazni. 1,6 odstotka vprašanih namreč bankam zelo zaupa, 32,3 % jim bolj zaupa, večina vprašanih (49,3 %) pa jim bolj ne zaupa in kar 16,8 % bankam sploh ne zaupa.

Eno izmed orodij, ki naj bi povečali zaupanje v banke, je tudi sklad za jamstvo vlog, ki zagotavlja strankam bank in hranilnic, da so ob primeru stečaja banke upravičene do določene vsote denarja. Trenutno je ta vsota določena do 100.000 evrov na posameznega komitenta banke.​

Od leta 2016 v Sloveniji velja direktiva o sistemih jamstva za vloge, ki je bila prenesena v slovensko zakonodajo preko Zakona o sistemu jamstva za vloge.

Od leta 2016 v Sloveniji velja direktiva o sistemih jamstva za vloge, ki je bila prenesena v slovensko zakonodajo preko Zakona o sistemu jamstva za vloge. Zakon sledi direktivi, ki zagotavlja »poenoten pristop glede jamstva za vloge na območju Evropske unije in določa enotno jamstvo za vloge do višine 100.000 EUR na ravni posameznega komitenta pri posamezni banki, nacionalnim organom za jamstvo vlog pa nalaga vzpostavitev skladov za jamstvo vlog z minimalno višino 0,8% zajamčenih vlog, ki mora biti dosežena do 3. junija 2024 ter vzpostavitev in vzdrževanje sistema jamstva za vloge, ki omogoča izplačilo zajamčenih vlog trenutno v 20 delovnih dneh, po zaključku prehodnega obdobja pa od 1. januarja 2024 v 7 delovnih dneh,« so zapisali pri Banki Sloveniji (BS).

Države članice so se lahko samostojno odločile za višino zajamčenih vlog, pri čemer se jih je večina odločila za minimalno višino (0,8 %). Nekatere članice EU imajo večje odstotke: Bolgarija 1 %, Portugalska 1,19 %, Malta 1,3 %, Grčija 1,39 %, Luksemburg 1,6 %, Estonija in Madžarska 2,5 %, Poljska 2,6 %, in Romunija, kar 3,43 %. Zanimivo je, da Francija dosega le 0,5 % in Islandija še ni določila višine.

Zakaj so se tudi pri nas odločili za minimalno višino, so pojasnili pri BS: »Banka Slovenije je pri določanju ciljne ravni sklada za jamstvo vlog upoštevala število bank v Sloveniji in relativno porazdelitev zajamčenih vlog po posameznih bankah.«

Na kakšen način je izračunan prispevek posamezne banke oz. hranilnice, si lahko ogledate tu. Banka Slovenije pa ne more razkriti podatkov o vplačilu posamezne banke v dotični sklad, »saj vsebuje informacijo o oceni tveganosti posamezne banke«. Banka Slovenije skrbi za vodenje tega sklada pri nas, pri čemer vanj vlagajo vse banke in hranilnice v Sloveniji, pri čemer tudi »določi letni redni prispevek posamezne banke glede na znesek zajamčenih vlog te banke v razmerju do vseh zajamčenih vlog pri vseh bankah ter z upoštevanjem profila tveganosti posamezne banke«.​

Na zadnji dan lanskega leta je bil celotni znesek zajamčenih vlog pri bankah v Sloveniji 17.898.094.000 tisoč, medtem ko je v skladu za jamstvo istega dne bilo samo 32.961.000 evrov. 

BS smo zaprosili za zadnje podatke o znesku vseh zajamčenih vlog, kot tudi koliko denarja se sedaj nahaja v skladu. Na zadnji dan lanskega leta je bil celotni znesek zajamčenih vlog pri bankah v Sloveniji 17.898.094.000 tisoč, medtem ko je v skladu za jamstvo istega dne bilo samo 32.961.000 evrov. To pomeni, da je bilo na zadnji decembrski dan leta 2017 dejansko zavarovano le 0,18415 odstotka vseh zajamčenih vlog v slovenskih bankah. 

Centralna slovenska banka pri tem poudarja, »da sklad za jamstvo vlog v celoti krije izgube, ki bi nastale v primeru aktivacije sistema jamstva za vloge, likvidnost za potrebe takojšnjega izplačila zajamčenih vloga pa lahko sklad zagotovi še z zahtevo po izrednih vplačilih in zadolževanjem na trgu, v skrajnem primeru pa sredstva za izplačilo zagotovi Banka Slovenije, če sklad z upoštevanjem razmer na finančnih trgih in strukture naložb sklada ne more pravočasno in brez nesorazmernih izgub zagotoviti potrebne likvidnosti za plačilo svojih obveznosti ter je zaradi tega lahko ogrožena stabilnost finančnega sistema.«

Kar pomeni, da bi v primeru, če bi danes propadla še ena banka, ki ima več kot 32 milijonov evrov denarja strank, slovenski državljani (preko Banke Slovenije) ponovno pokrili bančno luknjo.

Glede na slabe izkušnje s pokritjem izgub (državnih) bank, bi lahko pričakovali, da bi Banka Slovenije od bank zahtevala večji doprinos v sklad za zajamčene vloge.​

Ekonomisti oz. bančni svetovalci prav zaradi omejitve zajamčene vloge ljudem svetujejo, da v primeru, če jima na računu »leži« več kot sto tisoč evrov, slednje razporedijo med različne banke in si tako zagotovijo povrnitev.

Ekonomisti oz. bančni svetovalci prav zaradi omejitve zajamčene vloge ljudem svetujejo, da v primeru, če jima na računu »leži« več kot sto tisoč evrov, slednje razporedijo med različne banke in si tako zagotovijo povrnitev. Seveda, ta metoda lahko deluje le, če imate manj prostega denarja, kot je v Sloveniji bank (12) oz. hranilnic (3).

V sklop zajamčene vsote so tako smatrane vse vloge, ki jih ima posamezen vlagatelj pri določeni banki, kamor sodijo: transakcijski računi, vse oblike varčevanja in depozitov oz. blagajniški zapisi. Pri tem se tudi upoštevajo pripadajoče obresti do dneva stečaja banka in od zneska se hkrati odštejejo vse neporavnane obveznosti (stroški vodenja računa, negativne obresti itd.).

Kozjak nad Pesnico 2a
2211 Pesnica
Tel: 
E-naslov: 
Bistriška cesta 2
2319 Poljčane
Mariborska cesta 119
3000 Celje
E-naslov: