Hladen tuš: Evropska komisija v »zimskem predvidevanju« poslabšala gospodarsko napoved za EU in Slovenijo

Vse kaže, da so se črni oblaki znova pričeli zbirati nad evropskim gospodarstvom. Nič ni sicer še zelo zaskrbljujoče, toda napovedi za gospodarstvo EU so že slabše, kot so bile še samo pred nekaj meseci.

Evropska komisija je namreč v svoji zimski napovedi napovedala, da bo evropsko gospodarstvo letos raslo sedmo leto zaporedoma. Vendar pa so napovedi za prihodnost slabše. EK ugotavlja, da je velika neznanka »neurejeni brexit« ter da je tudi zato prihodnost evropskega gospodarstva zelo negotova.

Slovensko gospodarsvo naj bi v letošnjem letu raslo z 3,1 odstotki, leta 2020 pa z 2,8 odstotki, inflacija pa naj bi bila 1,9 odstotka v letu 2019 in 2,1 v letu 2020. 

BDP je bil v Sloveniji na primer v 3. četrtletju 2018 za 4,8 odstotka višji kot v 3. četrtletju 2017, v treh četrtletjih 2018 pa za 4,5 odstotka višji kot v treh četrtletjih 2017.

V Bruslju so že v julija objavljeni vmesni gospodarski napovedi nekoliko znižali prvotne napovedi gospodarske rasti za Slovenijo. Julijska napoved 4,4-odstotne gospodarske rasti je bila za 0,3 odstotne točke nižja od spomladanske ocene. Za leto 2019 je komisija takrat napoved znižala za 0,1 odstotne točke na 3,5 odstotka. Sedanja napoved pa je nižja za še 0,4 odstotke.

Napoved Evropske komisije (EK) je znova nekoliko nižja od napovedi osrednjih slovenskih ustanov. Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je namreč še septembra lani napovedal 4,4-odstotno rast BDP-ja, za leto 2019 pa 3,7-odstotno krepitev gospodarske dejavnosti, kar je 0,6 odstotka več. Banka Slovenije je medtem julija lani Sloveniji napovedovala 4,6-odstotno gospodarsko rast za letos in 3,9-odstotno za prihodnje leto.

Slovenske ustanove so torej predvidevale bistveno višjo gospodarsko rast, kot jo sedaj napovedujejo v Bruslju.

Gospodarstva vseh članic EU bodo letos še naprej rasla, a napoved je komisija v primerjavi z jesensko poslabšala, zlasti za velika gospodarstva v območju evra, konkretno za Nemčijo, Italijo in Nizozemsko.

Napoved rasti bruto družbenega proizvoda za Italijo je komisija znižala za odstotno točko na 0,2 odstotka, za Nemčijo in Nizozemsko pa jo je poslabšala za po 0,7 odstotne točke na 1,1 odstotka oziroma 1,7 odstotka.

Območju evra za letos napoveduje 1,3-odstotno rast, EU 1,5-odstotno, za naslednje leto pa območju evra 1,6-odstotno, EU pa 1,7-odstotno. V primerjavi s prejšnjo, jesensko napovedjo je to poslabšanje, saj je takrat komisija območju evra in EU za letos napovedala 1,9-odstotno krepitev BDP, za prihodnje leto pa 1,7-odstotno oziroma 1,8-odstotno.

Evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici pa je kljub poslabšanju napovedi izpostavil, da evropski gospodarski temelji ostajajo trdni in da se nadaljujejo dobre novice, zlasti na trgu dela. Komisija je sicer danes objavila še podatke o inflaciji. Območju evra za letos napoveduje 1,4-odstotno, prihodnje leto pa 1,5-odstotno inflacijo, EU pa 1,6-odstotno oziroma 1,8-odstotno.

Evropska komisija na leto objavi dve celoviti napovedi, spomladansko in jesensko, ki vključujejo podatke o rasti, brezposelnosti, inflaciji in javnih financah, ter dve vmesni, zimsko in poletno, ki vključujeta le podatke o rasti in inflaciji.

Presenetljivo je, da je izboljšane Evropska komisija tokrat napovedala za članico, ki se je dolgo časa otepale zelo hude gospodarske krize. Grčija je namreč ena redkih članic, za katere je komisija zimsko napoved nekoliko izboljšala v primerjavi z jesensko, in sicer ji za letos napoveduje 2,2-odstotno rast, kar je za 0,2 odstotne točke več kot lani jeseni.

Počasnejša rast je posledica zunanjih razlogov, kot so uvajanje carinskih barier s strani ZDA (in povračilno s strani Kitajske, EU in drugih držav) trgovinske napetosti, upočasnitev trgov v razvoju, zlasti na Kitajskem, povečevanje zadolženosti številnih držav in podobno.

"Z zavedanjem teh vse večjih tveganj smo opravili polovico dela. Druga polovica je izbrati pravo mešanico politik, kot so spodbujanje naložb, podvojitev prizadevanj za izvedbo strukturnih reform in previdne fiskalne politike," je dejal komisar Valdis Dombrovskis.