REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Eurospin najcenejši trgovec, sledi mu Mercator

promocijsko sporočilo
Eurospin najcenejši trgovec, sledi mu MercatorVIR: Insajder

Cena najcenejše slovenske košarice znaša 29 evrov, pri sosedih v Avstriji morajo potrošniki za enako košarico odšteti 10 evrov več. Cene živil, ki jih je vlada določila kot sestavni del osnovne košarice v Sloveniji so tako nižje kot na Hrvaškem, Madžarskem in v Italiji. Na splošno to pomeni, da imajo slovenski kupci konkurenčno trgovsko okolje, še posebej ob dejstvu, da ja na Hrvaškem BDP na prebivalca nižji kot v Sloveniji in da je Hrvaška vlada zamrznila cene nekaterih osnovnih živil.

V razpredelnici, ki je objavljena na spletnem portalu https://www.nasasuperhrana.si/primerjava-cen/ se je v košarici s 15 kategorijami osnovnih živil znašlo kar 238 različnih izdelkov, med katerimi je le petina takšnih, ki jih je mogoče neposredno primerjati, ker gre za izdelek istega proizvajalca, oz. isto blagovno znamko.

Iz razpoložljivih podatkov lahko ugotovimo, da je najdražja košarica v Tušu, najcenejša pa v Eurospinu. Najboljši sosed je na ravni primerljivih kategorij drugi najcenejši slovenski trgovec.

Iz razpoložljivih podatkov lahko ugotovimo, da je najdražja košarica v Tušu, najcenejša pa v Eurospinu. Najboljši sosed je na ravni primerljivih kategorij drugi najcenejši slovenski trgovec.

Med košarico živil v Mercatorju in Eurospinu je razlika manj kot 2,5 evra, ob uporabi Pika kartice se ta razlika še zniža.

Razkritje prvih podatkov iz primerjave cen osnovnih živil med slovenskimi trgovci, ki jo je določila vlada, torej ni prineslo nobenih presenetljivih razkritij, niti jasnih odgovorov.

Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice, se je z besedami, da bo »čas pokazal, ali bo primerjalnik maloprodajnih cen dosegel namen«, izognila neposrednemu komentarju na račun vse bolj glasnih očitkov glede smotrnosti tovrstnega zapravljanja davkoplačevalskega denarja.

Nekoliko bolj konkreten pa je bil predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Roman Žveglič, ki je za STA ocenil, da »primerjanje cen živil, kot ga je zastavila vlada, ne more prinesti dobrih rezultatov, saj se primerjajo le maloprodajne cene, za realno sliko pa bi na embalaži izdelka morali na embalaži zapisati, kakšen delež končne cene odpade na posameznega deležnika v verigi.«

 

Delite članek