Drugi poskus ustanovitve posebnega sodišča za velekapital na ECJ propadel, toda Evropska komisija že pripravlja - tretjega

ISDS – mehanizem, ki je omogočal korporacijam, da tožijo države na zasebnih arbitražah, je dokončno razglašen za nelegalnega!¹

Novico o tem je javnosti v svojem sporočilu podala tudi Piratska stranka, ki je ves čas nasprotovala temu mehanizmu: »Veliki senat Sodišča Evropske unije je v sodbi 2. 9. 2021² potrdil odločitev, da je raba mehanizma ISDS v sklopu mednarodne pogodbe o energetski listini³ v nasprotju z evropskim pravnim redom.

Gre za prelomno odločitev, ki skupaj s sodbami iz leta 2018⁴, popolnoma razveljavlja ta sistem zasebnih arbitraž med korporacijami in državami Evropske unije. Predvsem energetski giganti so si od mehanizma obetali visoke odškodnine, ker zaostrovanje okoljske zakonodaje škodi njihovim profitom.

Raba zasebnih arbitraž kot orodij za reševanje sporov mimo sodnega sistema je pravna perverzija, prek katere bi lahko zasebna podjetja povsem povozila vsa prizadevanja za trajnostno transformacijo družbe.

Tovrstne zasebne arbitraže žal še niso povsem odpravljene, saj sodne razveljavitve njihove rabe v okviru sporazumov med članicami Evropske unije in tretjimi državami še ni, je pa odločitev sodišča ključna za nadaljnji boj.

Gre za pomembno zmago, ki je hkrati tudi pritrditev vsem, ki smo v preteklih letih na spornost rabe ISDS v okviru mednarodnih sporazumov opozarjali,«⁵ so zapisali pirati v svojem sporočilu.

Vendar je ob tem potrebno opozoriti, da to ni konec omenjenih pobud.

Že leta 2018 je stranka Levica opozorila, da naj bi slovenski Odbor za gospodarstvo na hitro odločal o sprejemu stališča RS o odobritvi začetka pogajanj o ustanovitvi večstranskega sodišča za reševanje naložbenih sporov (Multilateral Investment Court – MIC).

Po oceni Levice gre za »obvod korporacij mimo pravnih redov držav in način 'discipliniranja' slednjih, kadar ravnajo v naprotju z interesi transnacionalnega kapitala.«

Povedano preprosteje: korporacije po tihem ustvarjajo svoj vzporedni sodni sistem za tožbe proti državam, in to s pomočjo EU!

»V Levici nasprotujemo rokohitrskemu pristopu predlagatelja (vlade), ki želi privolitev Slovenije v ustanovitev MIC očitno izsiliti 'pet pred dvanajsto', in to na povsem netransprenten in nedemokratičen način,« so tedaj zapisali v Levici.

Vendar delo Evropske komisije na tem področju, kot kaže zadnje poročilo iz junija letos poteka še naprej.

MIC je nastal kot poskus Evropske komisije (EK), da bi vzpostavila enotno investicijsko sodišče, ki bi nadomestilo mehanizma ISDS (investor-to-State dispute settlement) in ICS (investment court system) v posameznih trgovinskih sporazumih.

Glede ICS se je že izreklo Sodišče EU ter mehanizem razglasilo za nelegalen oz. v nasprotju s pravom EU.

Odločitev so sodniki podkrepili z mnenjem, da ICS ne upošteva obstoječih sodišč in možnosti za pravno varstvo, temveč ustanavlja paralelni sodni sistem za veliki kapital.

Enako so evropsko javnost že prej opozarjali tudi v Nemškem združenju sodnikov.

Sedaj je kot nelegalen razglašen tudi sistem ISDS.

Toda pri Levici opozarjajo da se MIC »razen v nijansah« ne razlikuje od ICS in da gre za »pravni obvod, ki bi velekapitalu omogočil tožbe proti državam, kakršnim smo priča povsod, kjer so podobni mehanizmi že v veljavi.«

In kje je problem?

Glavni problem ISDS je bil, kot je dejala Maria Fernanda Espinosa, predsednica delovne skupine OZN za pogodbo o nadnacionalnih korporacijah in človekovih pravicah: »Medtem ko transnacionalnim korporacijam pravice priznavajo trdni pravni instrumenti, kot so dvostranske pogodbe o naložbah in naložbena pravila v sporazumih o prosti trgovini in imajo dostop do sistema reševanja sporov med vlagatelji in državami, ne obstajajo trdni pravni instrumenti, ki bi obravnavali obveznosti družb glede spoštovanja človekovih pravic.«

In tudi predlagano sodišče EU (MIC) za večstranske naložbe tega neravnovesja ne obravnava, kot opozarjajo kritiki.

Namesto tega to neravnovesje še okrepi.

Sodišče je dostopno samo tujim vlagateljem, kar pomeni, da bo tožeča stranka vedno vlagatelj, tožena stranka pa vedno država.

Poleg tega lahko vlagatelji uporabljajo to sodišče, ne da bi najprej šli skozi lokalni pravni sistem, kar spodkopava lokalno pravno državo in demokracijo.

Ustanovitev večstranskih naložbenih sodišč v predlagani obliki tako vedno postavlja interese vlagateljev nad človekove pravice.

To pa pomeni, da je potrebno biti pozoren, ker se bo ta zadeva znova, v obliki potrditve MIC-a, vrnila v odločanje tudi v Slovenijo.

¹ prt.si/energtreaECJ 

² prt.si/ISDS21 

³ prt.si/ECT 

⁴ prt.si/ISDS18 

⁵ prt.si/mednsporaz