Direktor Gen energije Novšak: Prihodnje leto pričakujemo nadaljnjo rast cen električne energije

Večletno obdobje nizkih cen električne energije se končuje. Cene so se letos začele krepiti, njihovo nadaljnjo rast pa je pričakovati tudi v prihodnje. Končni potrošniki bodo podražitev občutili šele leta 2019, dvig cen pa bo omogočil naložbeno okrepitev, je napovedal generalni direktor krške Gen energije Martin Novšak.

Novšak je dejal, da cene električne energije na trgih rastejo, na primer v Nemčiji so se od pomladi, ko so dosegale 25 evrov za megavatno uro, povzpele že na 38 evrov.

Cena elektrike je v Sloveniji, ki je bolj navezana na Madžarsko in srednjo Evropo, od pomladi, ko je znašala 38 evrov, zrasla na 48 evrov za megavatno uro oz. za dobro četrtino. Podražitve sicer še niso vgradili v prodajne cene in v nakupne cene pri uporabnikih, kar pomeni, da dvig cen za končne kupce pričakujejo šele leta 2019.

Cene do 50 evrov za megavatno uro sicer niso enormne, saj Novšak ocenjuje, da cene med 50 in 55 evri za megavatno uro zagotavljajo dolgoročno stabilno in dobičkonosno proizvodnjo z možnostjo nadaljnjega vlaganja. Cene 30 evrov in manj so namreč za energetiko nevzdržne, ne pokrivajo vseh stroškov in omogočajo zgolj obratovanje s starimi zmogljivostmi, je pojasnil.

S problemom nizkih cen elektrike so se letos soočali tudi v skupini Gen. Poleg tega so leto krojile tudi poletna suša, ki je povzročila slabe hidrološke razmere, in dva izpada Nuklearne elektrarne Krško (Nek), nad katero bdi Gen energija - upravlja namreč slovensko polovico Neka.

"S procesi notranje optimizacije in tržno dejavnostjo smo to več kot nadomestili in bomo po obsegu prihodkov prekoračili vse načrte kot tudi dosegli načrte na področju dobičkov, seveda ob predpostavki, da do konca leta ne bo kakšnih izpadov," je napovedal in ocenil, da je za skupino Gen uspešno leto.

Ob koncu leta si obetajo za desetino večjo proizvodnjo kot lani, ko so imeli v Neku remont, in za do deset odstotkov višje poslovni izid tako v matični družbi kot skupini.

Uspešni so bili tudi na področju naložb. Končali, zagnali in uradno odprli so hidroelektrarno (HE) Brežice, prevzeli daljinsko upravljanje HE Krško, v Termoelektrarni Brestanica (Teb) pa bodo konec leta oz. tri mesece predčasno končali naložbo novega plinskega bloka.

V Tebu so 6. decembra izvedli prvo sinhronizacijo z elektroenergetskim omrežjem in bodo skušali čim prej priti do uporabnega dovoljenja. V Neku so izvedli gradbeno in tehnološko zahtevne prilagoditve ob gradnji dolvodne HE Brežice, ki jih še končujejo, hkrati so v Neku nadaljevali z varnostno nadgradnjo.

Sicer pa Gen energijo po gradnji HE Brežice čaka še gradnja HE Mokrice in s to končanje verige HE na spodnji Savi, ki ga je vlada s septembrskim sprejetjem novele zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save predvidela konec leta 2022.

"Nadaljevanje gradnje verige na spodnji Savi in gradnja HE Mokrice sta za nas dejstvo," je poudaril Novšak. Čim prej bodo skušali pridobiti vsa soglasja in dovoljenja, poskrbeli bodo za potrebne razpise in drugo. Razpis za projektiranje že pripravljajo, ko bodo dobili gradbeno dovoljenje, pa bodo lahko razmeroma hitro nadaljevali pripravo pogodb.

Pripravljajo tudi zahtevno finančno konstrukcijo za energetski del, pri čemer bo potrebna kombinacija različnih virov. Cilj Gen energije je, da bi gradnjo HE Mokrice začeli konec prihodnjega leta, ker je treba še veliko opraviti, pa je bolj realen začetek leta 2020.

Novšak je med ostalimi načrti prihodnjega leta navedel še aprilski redni remont Neka, ki bo prinesel vrsto varnostnih izboljšav.

Glede Teba pa je dejal, da se bodo tam konec prihodnjega leta odločali o gradnji oz. dodatku morebitnega drugega novega bloka, odločitev pa bodo narekovali tržni pogoji oz. pogodbe o dolgoročni oskrbi z viri za terciarno regulacijo ter stanje starih turbin.

Pogled skupine Gen se sicer po končanju spodnjesavske verige in naložb v Teb usmerja na srednjo Savo, kjer bodo po Novšakovih besedah absolutno prisotni. "To ni vprašanje, ne glede na to, kako se dogovarjajo koncesijske pogodbe. Dejstvo je, da je treba združiti zmogljivosti slovenske energetike, tako kot so bile združene na spodnji Savi."

Pristavil je, da so glede tega že ustanovili skupno družbo Srednjesavske elektrarne (Sresa) s sedežem v Trbovljah, v kateri imajo 30-odsotni delež, ki bo temelj za nadaljevanje omenjenega projekta.

"Sava je naš industrijski potencial, savsko verigo pa je smiselno skleniti in s tem urediti še vse drugo. Od stanja podtalnice v okolici Ljubljane do vrste drugih prostorskih, vodnih in infrastrukturnih zadev. Najti moramo skupno formulo in nadaljevati," je izpostavil.

V Gen energiji opozarjajo tudi na vse bolj potrebno gradnjo drugega bloka Neka. Novšak, ki je ta projekt označil za razumen, kot je bila razumna tudi gradnja prvega bloka, meni, da bi ga potrebovali že zdaj.

"Povpraševanje po elektriki se je v zadnjih letih okrepilo. Spet imamo gospodarsko in rast življenjskega standarda. Krepijo se ogrevanje s toplotnimi črpalkami, uporaba klimatskih naprav, gospodarske in druge potrebe, hkrati so vse bolj prisotna vozila na električni pogon. Vse zahteva večje količine električne energije in dodatne vire, v vsej regiji pa se hkrati kaže njeno pomanjkanje."

Širša regija, razen nekaj slovenskih naložb, je po njegovem ostala pri energetski infrastrukturi, zgrajeni v preteklosti, skupni evropski energetski trg v primeru pomanjkanja ne deluje in vse navedeno kliče po novih zmogljivostih. Projekt drugega bloka Neka se tako kaže kot nujno potreben, jedrska opcija pa tudi ustreza okoljskim zahtevam glede izpusta ogljikovega dioksida in ne potrebuje veliko prostora.

Sicer pa pri tem ne morejo računati na podobno slovensko-hrvaško sodelovanje kot pri gradnji prvega bloka Neka, je nadaljeval, temveč na širše mednarodno sodelovanje. Z Nekom 2 bi tudi pokrili slovenske in verjetno tudi hrvaške potrebe po elektriki, Slovenija pa bi kot energetsko stabilna država v EU okrepila ugled.

Energetika je sicer na projekt Nek 2 pripravljena. Za njegovo uresničitev potrebuje le politično voljo, več pa bo treba storiti tudi pri njegovi javni sprejemljivosti.

"V Sloveniji se namreč premalo zavedamo, da je energetika naše gonilo in da na tej temelji ves razvoj. Vse energetske zmogljivosti - hidroelektrarne, Šoštanj, Nek - so naše in vse to, kljub nekaterim slabostim, zagotavlja delovanje družbe."

Na energetiko se torej ne bi smelo gledati kot na nekaj slabega ali tujek, temveč kot na skupno premoženje in proizvodne sile, ki zagotavljajo zanesljivo oskrbo. "Brez te bi državna blagajna ostala prazna," je povzel Novšak.

Gen energija, krovna družba skupine Gen, je v celoti v državni lasti. Ob matični skupino sestavlja še pet neposredno povezanih družb - Nek, Savske elektrarne Ljubljana, Hidroelektrarne na spodnji Savi, Teb ter Gen-I - in 22 posredno povezanih družb.

Skupina je s svojimi proizvodnimi podjetji prisotna v vsem slovenskem prostoru, s podjetji za trženje in prodajo električne energije pa v 22 državah srednje in vzhodne Evrope.

V matični družbi je zaposlenih 58, v celotni skupini pa 1300 ljudi. Na ravni skupine prihodnje leto načrtujejo do 50 novih zaposlitev in pomlajevanje kadra, je še povedal Novšak.