Deregulacija: nenadzorovani odslej tudi ceni 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva

Vlada je nekaj dni pred iztekom uredbe, s katero je regulirala ceni 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva zunaj avtocest in hitrih cest, ugotovila, da ukrep kontrole teh cen ni več potreben.

Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je sicer vladi že večkrat predlagal, da regulacijo cen prepusti trgu, vendar doslej ni bil uspešen.

To je odnos Počivalška na novinarska vprašanja, kjer se pojavlja sum, da je želel s pomočjo odstopljenega ministra Hojsa na Hrvaško. Oni lahko vse. #prvorazredni #napuh pic.twitter.com/A7geIGp1ju

— Matej Klarič (@Matej_Klaric) September 23, 2020

V zadnjih tednih so k liberalizaciji cen pozivali predvsem v Trgovinski zbornici Slovenije.

Temu ukrepu so nasprotovali prevozniki, ki so prepričani, da bo to občutno povečalo njihove stroške.

Toda vlada se je odločila za liberalizacijo cen teh naftnih derivatov, potem ko je to za neosvinčen 98-oktanski bencin in kurilno olje storila že leta 2016.

Vlada se je za liberalizacijo odločila na podlagi analize stanja na trgu naftnih derivatov.

Kot da gledaš serijo Billions v živo.
Vizjak kupi delnice Petrola, pol vlada odpravi regulacijo cen nafte.
On je naš Bobby Axelrod. pic.twitter.com/YqwIzg9GSX

— SladkaKotMed (@sladkakotmed) September 24, 2020

Ob ustreznih ukrepih in aktivnostih za povečanje konkurenčnosti na trgu naftnih derivatov bi lahko, kot ugotavlja, prišlo do vstopa novih diskontnih ponudnikov goriva, predvsem na parkirnih površinah trgovskih centrov.

Odlok vlade pa je hkrati prinesel zajeten dobiček ministru za okolje in prostor Andreju Vizjaku.

Kot je opozoril eden od komentatorjev na družbenih omrežjih: »Minister Vizjak izkoristi notranje informacije in kupi delnice Petrola, ker ve, da bo vlada sprostila cene goriv. Celo razloži, da je najel kredit, ker ve, da bo rast tako velika; ampak nikomur nič, vse je dovoljeno!?«

V obdobju desetih let po deregulaciji vseh naftnih derivatov pa bi lahko po oceni Janševe vlade prišlo do vstopa novih ponudnikov na trg.

Prepričani so, da ob vstopu novih ponudnikov zaradi večje konkurence tako ne bi prišlo do dodatnega dviga marž in s tem dviga cen naftnih derivatov, saj bi marže v petih letih po deregulaciji cen vseh naftnih derivatov dosegle raven marž, ki je primerljiva z višino marž v ostalih državah članicah EU.

Istočasno pa je vlada ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo naložila, da na podlagi kotacij naftnih derivatov na svetovnem trgu spremlja in analizira oblikovanje cen in za 14-dnevno obdobje sporoča podatke ministrstvu za finance.

Joooj, minister Vizjak ima pa res dobro leto 2020.

Najprej nenadejano postane minister.

Potem pa ravno malo pred spodnjim vladnim ukrepom dobi preblisk, se zapufa in nabaše z delnicami Petrola.

Eee, da mi je te sreče... https://t.co/3Os8Qgbu0r

— Jure Gostisa (@gustlovina) September 24, 2020

Kot so zapisali v vladnem uradu za komuniciranje, bi lahko vlada v utemeljenih primerih uporabila tudi ukrep kontrole cen, kot to predvideva zakon.

Ukrep kontrole cen je »izredne narave in naj bi trajal največ eno leto, v utemeljenih primerih pa se lahko ukrep obnovi, vendar morajo hkrati državni organi storiti vse, da se ukrep odpravi.«

Na osnovi sedanjih trendov ocenjujejo, da bo v desetih letih po deregulaciji prišlo do heterogenosti cen, tako da bodo cene naftnih derivatov na avtocestah še naprej višje, medtem ko bi bile v mestih in ob mejah zaradi konkurence nižje.

To pa tudi pomeni, da bodo potrošniki morali biti v prihodnje malce bolj pozorni tudi na gibanje cen goriv, dolgoročno pa bo vse bolj smiseln tudi nakup vozil, ki naftnih derivatov sploh ne potrebujejo.

Spodbude za nakup električnih vozil so se sicer prav zaradi pomanjkanja sredstev v Eko skladu žal nekoliko znižale.

Minister Vizjak izkoristi notranje informacije, kupi delnice Petrola, ker ve, da bo vlada sprostila cene goriv, celo razloži, da je najel kredit, ker ve, da bo rast tako velika, ampak nikomur nič, vse je dovoljeno!?https://t.co/53x9yxrMRu

— Grega Repovž (@gregarepovz) September 24, 2020

Ob tem nekatere države sprejemajo še drugačne ukrepe, ki bodo omogočili večjo elektrifikacijo prometa.

V Nemčiji bodo na primer bencinski servisi po novem morali ponujati tudi polnjenje električnih avtomobilov.

Slovenija, ki je pri elektrifikaciji prometa bolj na repu v Evropi, pa se s temi vprašanji večinoma še zmeraj ne ukvarja.