Biden nadaljuje s Trumpovo diskriminacijo: ZDA Huawei brez dokazov označile za »grožnjo nacionalni varnosti«

Vse kaže, da bo ameriški predsednik Joe Biden glede kitajskih tehnoloških podjetij zadržal usmeritev, ki jo je začrtal že njegov predhodnik v Beli hiši Donald Trump.

Politično sta morda nasprotnika, pri omejevanju tuje konkurence ameriškim podjetjem pa oba posegata po enako diskriminatornih sredstvih.

Združene države Amerike so namreč Huawei in še štiri kitajska podjetja brez dokazov označile za »grožnjo nacionalni varnosti.«

China greift US-Präsident Biden wegen verschärftem #Huawei-Verbot an https://t.co/HI32EZoQqo

— Schmidtis Blog (@SchmidtisBlog) March 13, 2021

Zvezna komisija za komunikacije ZDA (FCC) je namreč pet podjetij: Huawei, ZTE, Hytera Communications, Hangzhou Hikvision Digital Technology in Dahua Technology, označila za takšna, ki predstavljajo »nesprejemljivo tveganje« za ameriško nacionalno varnost.

Do poteze je prišlo samo dan zatem, ko je Bidnova administracija omejila 5G licence nekaterim podjetjem, ki sodelujejo s Huaweijem.

Ustanovitelj podjetja Ren Zhengfei je sicer pozval k »resetu« odnosov med Pekingom in Washingtonom v času nove ameriške administracije Joeja Bidna, toda poziv očitno ni padel na plodna tla.

Takoj pa se je odzvala Kitajska.

Facts like further restrictions on Huawei suppliers show once again that the US is an unreliable country with zero credibility. The US must immediately stop oppressing Chinese firms & treat them in a fair, just & non-discriminatory manner. pic.twitter.com/RluypVliL7

— Spokesperson发言人办公室 (@MFA_China) March 12, 2021

Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Zhao Lijian je dejal, da bo ameriška odločitev »resno onemogočila izmenjavo tehnologij in blaga obeh držav in velikega dela sveta« ter pozvala ZDA, da prekine z »diskriminatorno prakso.«

Za trditve, da tehnologija Huaweija omogoča »vohunjenje« sicer ni dokazov in večina evropskih držav ameriški praksi še zmeraj ne sledi.

Medtem Andy Purdy, vodja varnosti podjetja Huawei USA trdi, da podjetje še zmeraj upa, da bo lahko nadaljevalo sodelovanje z Googlom in uporabljalo operativni sistem Android.

Zaradi pomanjkanja nekaterih komponent je Huawei, ki je bil nekoč drugi največji proizvajalec mobilnih telefonov na svetu (za Samsungom) v zadnjih treh mesecih leta 2020 zmanjšal svojo proizvodnjo mobilnih telefonov za 42 odstotkov, tako da je pristal na četrtem mestu.

Vendar pa njegovo podjetje za proizvodnjo procesorjev HiSilicon Technologies povečuje izdelavo zmogljivih procesorjev Kirin kljub ameriškim sankcijam.

Namesto Androida v svojih napravah že ponujajo sistem HarmonyOS, v svoji tržnici AppGallery pa ponujajo številne aplikacije.

Vendar pa med njimi ni Facebooka, aplikacije WhatsApp in še nekaterih.

US designates #Huawei, four other Chinese #tech firms national security threats - #China https://t.co/gvI6zlBEUB

— Steve Kuriigamba (@stevekuriigamba) March 13, 2021

»Prej, kot bomo lahko šli nazaj na Google, toliko bolje bo« ocenjuje Purdy. Toda ta čas se še vedno odmika.

Medtem zaradi pritiska ZDA na Huawei trpi tudi Evropa.

Kot je nedavno dejal evropski komisar za notranji trg Thierry Breton, je trenutna pokritost s tehnologijo 5G v EU komaj 14-odstotna.

Evropska strategija vključuje tudi cilj, po katerem bi imelo leta 2030 80 odstotkov vseh odraslih vsaj osnovne veščine s področja informacijskih tehnologij.

Leta 2019 je bil ta delež pri 56 odstotkih.

Everybody wants a piece of the chip manufacturing market. With the EU targeting 20% of the Global Chip Manufacturing by 2030.

The #EU is aiming for all households to have access to #5G and #gigabit internet by 2030.#Technology #Semiconductorhttps://t.co/Hs6zeiTgp8

— The Analyst (@AnalystDaily) March 12, 2021

Evropska komisija si prizadeva tudi, da bi bile do leta 2030 vse pomembnejše javne storitve, kot so dostop do zdravstvene kartoteke in oddaja davčnih napovedi, dostopne prek spleta.

Do konca desetletja želi Bruselj razviti tudi lasten kvantni računalnik, kar naj bi Unijo pripravil na novo dobo super-računalništva.

Poseben poudarek strategija namenja polprevodnikom.

EU naj bi namreč do leta 2030 postala proizvajalka petine vseh polprevodnikov, nato pa vse močnejša tekmica ZDA in Kitajski na tem področju.

Toda to bo težko dosegljivo ob omejevanju podjetja Huawei, opozarjajo ne samo strokovnjaki, pač pa tudi konkurenti, na primer direktor evropskega proizvajalca Ericsson.

Huawei namreč samo v Evropi zaposluje 14.000 ljudi in prispeva 16 milijard evrov k letnemu bruto družbenemu produktu EU ter plačuje 1,6 milijard evrov neposrednih davkov.

Izključitev s trga bi pomenila višje cene in manjšo izbiro.

V Centru poslovne odličnosti Ekonomske fakultete v Ljubljani (CPOEF) so izdelali tudi strokovno študijo ekonomskih posledic morebitne izločitve družbe Huawei pri uvajanju 5G tehnologije v Sloveniji.

Izločitev enega izmed ponudnikov 5G tehnologije bi po oceni avtorjev študije bila najprej vidna na 6 in 20 odstotkov višji ceni 5G opreme, zamudi pri uvajanju ter posledično nižji produktivnosti in znižanem BDP za 220 do 460 milijonov evrov v letu 2030.

Kumulativne izgube BDP v obdobju med leti 2021 in 2030 bi po oceni avtorjev študije znašale med 1,7 in 3,7 milijard evrov.

Nadaljevanje Trumpove politike diskriminacije in izrinjanja kitajskih podjetij s svetovnega trga bi zato lahko imelo, če bo tudi Slovenija še sledila tej nevarni poti, resne posledice tako za Evropo kot Slovenijo.