Banka Slovenije na preizkušnji: Bo prva bančnica SKB banke delila usodo nesojenega bančnika Narata?

Potem, ko sta Evropska centralna  banka in Banka Slovenije izdali dovoljenje za združitev Nove KBM in SKB, v Sloveniji nastaja največja bančna skupina.

Kljub napovedim, da naj bi bilo ime novega prvega moža banke znano do konca junija, pa se to še vedno ni zgodilo. Tako še vedno ni znano, kdo bo vodil združeno banko.

Združitev naj bi bila pravno zaključena 22. avgusta, združena banka naj bi se preimenovala v OTP banko, njen sedež pa bo v Ljubljani.

S tem nastaja največja bančno skupino v državi, ki bo obvladovala skoraj tretjino bančnega trga v Sloveniji, vendar ime predsednika uprave še vedno ni znano.

Spomnimo. Nastanek nove bančne skupine se je začel potem, ko je Skupina OTP od sklada Apollo in Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) kupila Novo KBM, predtem je leta 2019 kupila SKB banko od Societe Generale. 

Skupina OTP sicer sodi med 30 največjih bank v Evropi; njena bilančna vsota presega 100 milijard evrov.

Čeprav se je kot možnega kandidata za prvega moža združene banke omenjalo Američana Johna Denhofa, predsednik uprave Nove KBM, je le-ta že napovedal, da se bo konec leta 2024, ko se mu izteče trenutni mandat, umaknil s položaja.

Kot možno ime se omenja tudi Anito Stojčevsko, glavno in izvršno direktorico SKB banke, vendar je možnosti, da bi bila imenovana, bolj malo.

Na Stojčevsko namreč letijo očitki, povezani s pranjem denarja v SKB banki.

Nadzor Banke Slovenije ne namreč razkril resne kršitve zakona o preprečevanju pranja denarja, zato je Banka Slovenije sprožila več prekrškovnih postopkov zoper banko in tudi zoper njeno vodstvo.

Kot je ugotovila Banka Slovenije pri pregledu leta 2022, vodstvo banke ni zagotavljalo ustreznih politik za učinkovito obvladovanje tveganj pranja denarja in financiranja terorizma, v banki so neustrezno pridobivali in zbirali zakonsko predpisane podatke o dejavnosti strank in njihovih poslovnih razmerjih, nekaterih strank s povečanim tveganjem pranja denarja ali financiranja terorizma banka ni poglobljeno pregledala.

Prav tako SKB banka ni ustrezno nadzorovala zapletenih in neobičajno visokih transakcij ali transakcij brez jasno razvidnega ekonomskega ali pravno utemeljenega namena, ni preučila ozadja in namena teh poslov ter ni ugotovila izvora sredstev.

Za odpravo razkritih kršitev je Banka Slovenije odredila vrsto ukrepov, kot skrajni rok za odpravo kršitev pa je bil določen 31. marec 2023.

Junija lani je Banka Slovenije pri ponovnem kontrolnem pregledu ugotovila, da vodstvo SKB ni odpravilo vseh nepravilnosti, pojavile pa so se tudi druge kršitve.

Banka ni vzpostavila ustreznega nadzora strank, pri katerih je obstajalo veliko tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma.

Banka Slovenije je tudi  ugotovila, da SKB banka uradu za preprečevanje pranja denarja ni sporočila transakcij štirih komitentov, za katere so v banki že predhodno ugotovili, da poslujejo sumljivo.

Banka Slovenije je zato zoper odgovorne osebe v SKB banki sprožila dodatne prekrškovne postopke in ji naložila izvršitev obsežnih popravljalnih ukrepov. 

Banki so dodelili tudi neodvisnega zunanjega strokovnjaka za področje preprečevanja pranja denarja.

Ob združitvi NKBM in SKB ni odveč spomniti, da so se zaradi domnevnega pranja denarja morali zagovarjati tudi v NKBM, kjer je Banka Slovenije novembra 2014 uvedla nadzorstveni pregled in ugotovila, da je banka v obdobju, ko jo je vodil Aleš Hauc, kršila zakonodajo s področja preprečevanja pranja denarja.

podkupninenkbm_1.jpg

Zaradi tega sta se znašla pred parlamentarno komisijo o ugotavljanju domnevnega pranja denarja v NKBM tudi nekdanji predsednik uprave NKBM Robert Senica in članica uprave Sabina Župec Krajnc.

Oba sta zatrdila, da so se nepravilnosti pri nadzoru nad pranjem denarja dogajale pred njunim prihodom v banko ter da je bil rok, ki ga je za njihovo odpravo določila Banka Slovenije, prekratek.

Senica je z vrha Poštne banke Slovenije prišel v upravo NKBM leta 2014, ko je to vodil Aleš Hauc, po njegovem odstopu februarja 2015 pa prevzel vodenje banke.

Senica je trdil, da pred nastopom funkcije predsednika uprave ni bil odgovoren za nadzor nad preprečevanjem denarja. Nekatere nepravilnosti naj bi sicer odpravili v njegovem mandatu.  Kot je znano, Banka Slovenije Senici ni odobrila nadaljnih licenc za vodenje bank.

V preteklosti je sicer odmeval primer Mateja Narata - danes člana nadzornega sveta paradržavne družbe Sava in hčerinske družbe Sava Turizem -  ki leta 2010 ni dobil licence Banke Slovenije za opravljanje funkcije člana uprave Abanke.

Narat je bil od julija 2002 do novembra 2009 član uprave NLB, od koder se je želel preseliti na vrh Abanke.

Čeprav Banka Slovenije ni želela dajati podrobnejših pojasnil, so mediji kasneje razkrili razloge, zakaj Naratu niso dovolili za šefa Abanke, čeprav je bil kar sedem let v vrhu NLB. 

Banka Slovenije je presodila, da bi Narat »zaradi dejanj, ki jih je storil kot član uprave NLB, lahko ogrožal poslovanje Abanke,« ker naj bi bil neposredno odgovoren ali soodgovoren za slabo bančno prakso.

Narat je bil namreč v času podeljevanja najbolj spornih kreditov v NLB zadolžen za poslovanje s podjetji. V upravi NLB je sedel dva mandata - od julija 2002 do konca novembra 2009.

V tem času je bil tudi predsednik oziroma  namestnik predsednika kreditnega odbora.

»Kandidat je odgovoren za kršitve, ki jih je NLB storila v navedenem obdobju ... Kandidat je neposredno odgovoren za slabo upravljanje s kreditnimi tveganji ter za kršitve na tem področju ...V tem času se je bistveno poslabšal kreditni portfelij banke, prav tako pa so se pojavile številne pomanjkljivosti v izvajanju strategije in politike kreditiranja ter številne kršitve, na katere je Banka Slovenije opozarjala v svojih ukrepih ...«  je poročal 24ur.com.  

nkbm-pralnica-_-prof.jpg

Med vsemi ugotovitvami izstopajo odobreni krediti Merfinu Bineta Kordeža za menedžerski prevzem Merkurja, pa Istrabenzu Igorja Bavčarja za prevzem Pivovarne Laško, krediti za nakup delnic Mercatorja in Dela, odobrenih obema pivovarnama, Laškemu in Unionu.

Vsi ti krediti so se izkazali kot tvegani in škodljivi za banko, nekateri so bili odobreni, čeprav je Sektor za upravljanje s tveganji za, na primer Merfin, dal mnenje s pridržkom.

Matej Narat je bil sicer novembra 2020 pravnomočno obsojen na šest mesecev pogojne zaporne kazni, ker je kot član uprave NLB zlorabil položaj pri podelitvi kredita vodji kabineta nekdanjega predsednika vlade Boruta Pahorja Simoni Dimic in njenemu očetu.

Bo Banka Slovenije zaradi kršitev odtegnila licenco tudi Aniti Stojčevski?

Glede na dosedanjo prakso se bo temu težko izognila.

Bilo bi zelo nenavadno, če bi najpomembnejša finančna institucija v Sloveniji na svojem področju dopustila dvojne standarde.