REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

»Ali vi sploh veste, kakšna je bila cena sužnja takrat?«

»Ali vi sploh veste, kakšna je bila cena sužnja takrat?«Ameriški sužnji

Po spletu je zaokrožil odbit posnetek pogovora med »branilcem« ameriške konfederacijske zastave in drugim sogovornikom, ki lepo razkriva prazne argumente tistih, ki v ZDA branijo zastavo, pod katero so se Američani borili za ohranitev sužnjelastništva.

Sogovornik ga nato vpraša, kdo je pa potemtakem delal na kmetiji njegovih prednikov?

Najprej branilec zastave kriči, da je to njegova zastava zato, ker je to »moja dediščina, moj predniki, ki so bili kmetovalci, so se borili pod njo.«

Sogovornik ga nato vpraša, kdo je pa potemtakem delal na kmetiji njegovih prednikov?

In doda, da so bili to verjetno sužnji.

Branilec zastave se nato odzove in zatrdi, da to ni res.

»Bili so revni, ali vi sploh veste, koliko je stal suženj v tistem času?« nato pristavi branilec konfederacijske zastave.

Po tem obmolkne, ko se zave, kar je pravkar dejal, ko je o ljudeh spregovoril kot o navadnem »proizvodnem sredstvu« ...

Njegov kolega poskuša nato speljati pozornost drugam in prične hitro prepevati južnjaško pesem »Dixie's Land«.

Komentarji pod objavo pa seveda obsojajo sramotno obrambo simbolov sužnjelastništva, ki so se obdržali vse do današnjega časa.

Odzval se je tudi Luka Lisjak in dejal, da je to, kar sporoča govornik res in da je bila cena sužnjev tedaj »kot cena hiše« ter da večina južnjakov nikoli ni bila lastnica sužnjev.

Imeli so jih samo bogataši, revna večina pa je bila vpletena v vojno zato, da bi branila interese bogate oligarhije.

Tudi podatki ameriške borze o ceni sužnjev v ZDA med leti 1805 in 1860 kažejo, da je cena sužnjev v Ameriki v tem času hitro naraščala in da je suženj, ki si ga lahko kupil leta 1830 za 500 dolarjev bil osem let pozneje vreden že 1600 dolarjev.

In tako so lastniki sužnjev služili zgolj s telesi sužnjev, ki so bila posode bogatstva.

To je odpravila šele zmaga nad sužnjelastništvom v državljanski vojni, toda korenine diskriminacije so ostale globoko zasidrane v ameriški družbi. In ne samo v ZDA ...

Delite članek