»Ali vi sploh veste, kakšna je bila cena sužnja takrat?«

Po spletu je zaokrožil odbit posnetek pogovora med »branilcem« ameriške konfederacijske zastave in drugim sogovornikom, ki lepo razkriva prazne argumente tistih, ki v ZDA branijo zastavo, pod katero so se Američani borili za ohranitev sužnjelastništva.

Najprej branilec zastave kriči, da je to njegova zastava zato, ker je to »moja dediščina, moj predniki, ki so bili kmetovalci, so se borili pod njo.«

Sogovornik ga nato vpraša, kdo je pa potemtakem delal na kmetiji njegovih prednikov?

In doda, da so bili to verjetno sužnji.

Branilec zastave se nato odzove in zatrdi, da to ni res.

He's right, though. One slave was in the price range of a mansion. The vast majority of white Southerners never owned one. The people of the South were dragged into a destructive war in order to defend the class interests of a reactionary oligarchy. That's how racism works. https://t.co/LIIdW1FBKr

— Luka Lisjak (@llisjak) July 1, 2020

»Bili so revni, ali vi sploh veste, koliko je stal suženj v tistem času?« nato pristavi branilec konfederacijske zastave.

Po tem obmolkne, ko se zave, kar je pravkar dejal, ko je o ljudeh spregovoril kot o navadnem »proizvodnem sredstvu« ...

Njegov kolega poskuša nato speljati pozornost drugam in prične hitro prepevati južnjaško pesem »Dixie's Land«.

Stock price of USA slaves, 1805 to 1860

1830 = $500 million, 1838 = $1.6 billion

A slave purchased for $500 in 1830 would be worth $1600 eight years later

Owners could "grow their money" in the bodies of chattel slaves

Their bodies were "containers of wealth" pic.twitter.com/nEeI6rno7Q

— Peaches (@PeachesJenkins4) June 25, 2020

Komentarji pod objavo pa seveda obsojajo sramotno obrambo simbolov sužnjelastništva, ki so se obdržali vse do današnjega časa.

Odzval se je tudi Luka Lisjak in dejal, da je to, kar sporoča govornik res in da je bila cena sužnjev tedaj »kot cena hiše« ter da večina južnjakov nikoli ni bila lastnica sužnjev.

Imeli so jih samo bogataši, revna večina pa je bila vpletena v vojno zato, da bi branila interese bogate oligarhije.

MANY CONFEDERATES RELOCATED TO BRAZIL

Wm Norris family was not alone in their desire to avoid Yankee rule. In the decade after the Civil War, roughly 10,000 Southerners left the U.S., with the majority going to Brazil, where slavery was still legal.https://t.co/fG4AjA9rZN

— Xeello (@Puppoe1) June 30, 2020

Tudi podatki ameriške borze o ceni sužnjev v ZDA med leti 1805 in 1860 kažejo, da je cena sužnjev v Ameriki v tem času hitro naraščala in da je suženj, ki si ga lahko kupil leta 1830 za 500 dolarjev bil osem let pozneje vreden že 1600 dolarjev.

In tako so lastniki sužnjev služili zgolj s telesi sužnjev, ki so bila posode bogatstva.

To je odpravila šele zmaga nad sužnjelastništvom v državljanski vojni, toda korenine diskriminacije so ostale globoko zasidrane v ameriški družbi. In ne samo v ZDA ...