Ali nam bodo roboti ukradli delovna mesta? Za zdaj so varni le zdravniki in učitelji

Delovna mesta bodo v prihodnosti najbolj ogrožena zaradi avtomatizacije. Tudi v Sloveniji. Vendar bo avtomatizacija tudi ustvarjala delovna mesta, kot kaže nova analiza globalne svetovalne hiše PwC. Avtomatizacija dela ne bo le brisala sedaj obstoječa delovna mesta, pač pa jih bo tudi ustvarjala, je pokazala analiza Pwc-ja.

Kot poroča portal Novac.hr, raziskava nakazuje, da bi to "luknjo", ko izginejo do sedaj znana delovna mesta, lahko zapolnilo odpiranje novih ter da se podatki o poklicih, ki so najbolj na udaru avtomatizacije, zelo razlikujejo od države do države.

Na Hrvaškem ocenjujejo, da bi zaradi avtomatizacije delovnega procesa brez dela lahko ostalo 700 tisoč ljudi. Na globalni ravni pa se po ocenah PwC-ja največ delovnih mest odprlo v storitvenih dejavnostih, kot sta izobraževanje in zdravstvo.

Po oceni analitikov omenjene hiše je zelo težko določiti točen seznam poklicev, ki imajo prihodnost tako, da jih bo lahko opravljal le človek. Vendar pa podatki kažejo, da bodo s strani premožnejšega družbenega sloja vse bolj iskane storitve izobraževanja in tiste, ki so povezane z zdravjem ljudi.

Izobraževanje v celoti beleži najnižjo stopnjo tveganja zaradi avtomatizacije, le okoli 10 odstotkov. Največje povpraševanje za izobraževanjem se pričakuje s strani odrasle in starejše populacije, ki bo iskala možnosti za prekvalifikacijo ali dodatni zaslužek zaradi prenizkih pokojnin.

Res je, da je tudi te storitve mogoče opraviti tudi on-line, vendar so raziskovalci PwC-ja ugotovili, da uporabniki uslug raje vidijo, da imajo  pred seboj ali ob sebi  "živega" mentorja, učitelja ali trenerja.

Predvidena rast povprečnih prihodkov bo učinkovala na večje povpraševanje po storitvah, kot so čiščenje in opravljanje gospodinjskih opravil, ter storitev, ki jih ponujajo osebni trenerji.

Seveda se situacija bistveno razlikuje od države do države. Raziskava je obravnavala položaj v 29 držav sveta. Do začetka leta 2030 bo v nekaterih vzhodnoazijskih ter skandinavskih gospodarstvih, (ki so znana po velikem deležu visoko izobražene populacije), preživetje okoli 20 odstotkov sedaj znanih poklicev zelo ogroženo. Po drugi strani pa je delovna sila v vzhodnoevropskih državah bistveno bolj ogrožena zato, ker pri njih stopnja tveganja zaradi avtomatizacije presega 40 odstotkov.

V raziskavo je bila vključena tudi Slovenija, kjer so glede na podatke o ogroženosti določenih delovnih mest najbolj na udaru proizvodnja in gradbeništvo. V teh panogah je stopnja tveganja zaradi avtomatizacije in odpuščanju delavcev najvišja in znaša 57 oziroma 53 odstotkov. Sledijo trgovina, zdravstvo in socialno delo, v katerih je stopnja tveganja malo nad 30 odstotki.

Pred izgubo službe so najbolj varni poklici, ki so povezani z izobraževanjem, pri katerem je v tveganje zaradi avtomatizacije precejšnje le pri 13 odstotkih delovnih mest.