Ali poznate svoje pravice in dolžnosti v policijskem postopku?

Občasno se državljani znajdemo v situacijah, ko postanemo del policijskega postopka. Ali kot »zvezda« postopka, ali kot priča oz. opazovalec. V vsakem primeru je dobro, da poznamo svoje pravice in dolžnosti.

Policijske naloge in pooblastila

V sklopu Zakona o nalogah in pooblastilih policije je opredeljeno, da »policija opravlja naloge in pooblastila po določbah tega zakona zaradi zagotavljanja temeljnih dolžnosti policije, ki obsegajo: zagotavljanje varnosti posameznikom in skupnosti, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitev pravne države«, kot tudi »zaradi preprečevanja in odpravljanja nevarnosti, ki ogrožajo dobrine«.

Tako je policijska naloga definirana kot kakršnakoli »naloga, predpisana s tem ali drugim zakonom in se opravlja z uporabo policijskih pooblastil ali z drugimi uradnimi dejanji«, medtem ko je policijsko pooblastilo »z zakonom določen ukrep, ki policistom omogoča opravljanje policijskih nalog in s katerim se praviloma posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine ali druge pravice«.

Kaj morajo policisti upoštevati?

Pri opravljanju svojih nalog morajo policisti »spoštovati in varovati pravico do življenja, človekovo osebnost in dostojanstvo ter druge človekove pravice in temeljne svoboščine«. Zakon jim nalaga, da morajo »še posebej obzirno« »ravnati z žrtvami in osebami, ki potrebujejo dodatno pozornost, pomoč in skrb, kot so otroci, mladoletniki, starejši, invalidne osebe, nosečnice in žrtve nasilja v družini«.

Dalje v okviru svojega delovanje »ne smejo nikoli povzročati, spodbujati ali dopuščati mučenja ali drugega krutega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja«, kot tudi »morajo izvajati policijska pooblastila tako, da ne ogrožajo življenja oseb, ki niso v policijskem postopku, niti jim ne smejo nalagati nepotrebnih obveznosti«.

Policisti morajo tudi upoštevati načelo enake obravnave (vsi so deležni iste obravnave ne glede na njihove okoliščine), načelo zakonitosti (vse mora biti izvedeno v skladu z zakonodajo), načelo sorazmernosti (najprej morajo uporabiti najmilejša policijska pooblastila) ter načelo strokovnosti in integritete (glede na strokovne standarde in v skladu s policijsko etiko). 

Dolžnosti osebe v postopku

V brošuri Kaj moramo vedeti o policijskih postopkih?, katero je pripravilo ministrstvo za notranje zadeve, je tako glede dolžnosti osebe v policijskem postopku zapisano naslednje: »Oseba, zoper katero policist izvaja naloge, pooblastila ali druga uradna dejanja, določena v zakonih, ali druga oseba, ki je navzoča na kraju, mora upoštevati odredbe, ukaze, navodila ali zahteve policista, ki so potrebne za zagotovitev varnosti in nemoteno izvedbo policijskega postopka.«

Pri tem tudi izpostavljajo, da policisti sami v sklopu postopka  ocenjujejo, »katere odločitve, policijska pooblastila ali uradna dejanja bodo za učinkovito preprečevanje in odpravljanje nevarnosti izvedli glede na dejstva in okoliščine, ki so jim bile znane v trenutku ocenjevanja.«

Kakšne splošne pravice imamo?

Ko se znajdemo v policijskem postopku, imamo tako pravico, da zahtevamo, da se policist legitimira s svojimi identifikacijskimi podatki (ime in priimek, enota, lahko tudi identifikacijska številka). V primeru, če je policist v civilnih oblačilih (ne nosi predpisane uniforme), se mora pred postopkom obvezno identificirati in predstaviti kot policist.

Nato morajo policisti osebo seznaniti, zakaj se je policist odločil za izvedbo policijskega postopka (povedati razloge za sum). Pri tem ima oseba tudi pravico do »opozorila o prostovoljnosti pri zbiranju obvestil in o zagotavljanju anonimnosti v skladu z zakonskimi določili«.

V primeru, če je policijski postopek trajal več kot eno uro in je bila tako oseba deležna začasne omejitve gibanja, lahko zaprosi za izdajo potrdila o zadržanosti.

Osebe, ki so v nadaljnjih postopkih, imajo tudi v teh določene pravice. Če je oseba npr. zaslišana, ima tako pravico, da je predhodno seznanjena, »s tem, katerega kaznivega dejanja ga sumijo in kaj je podlaga za sum«, kot tudi da v postopku ne odgovarja oz. se samoinkriminira (zaradi uporabe povedanega na sodišču) ter da ima pravico do sogovornika.