Afera Facebook in Cambridge Analytica - opozorilo ali pretiravanje?

Razkritje, da je britansko podjetje Cambridge Analytica zlorabilo osebne podatke milijonov uporabnikov Facebooka za manipuliranje javnega mnenja in predvolilno kampanjo, je dodobra pretreslo evropsko in ameriško politiko. Bo to prineslo "internet 3.0" ali pa gre za veliko pretiravanje, sta ocenjevala Zenel Batagelj in Žiga Turk.

Afera je povzročila veliko razburjenja. Pojasnila od vodstva Facebooka zahtevajo tako v ameriškem kongresu kot v Evropskem parlamentu, pa tudi v britanskem parlamentu. Zaradi upada zaupanja v vodstvo Facebooka so delnice tega podjetja, ki upravlja največje spletno družbeno omrežje, v manj kot tednu dni izgubile okoli deset odstotkov svoje vrednosti.

Vse glasnejši so pozivi k večji etičnosti in regulaciji uporabe osebnih podatkov, ki jih uporabniki puščamo v digitalnem svetu. Po razkritju, da je podjetje Cambridge Analytica zlorabilo ogromno količino osebnih podatkov za subtilno predvolilno kampanjo sedanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa, morda pa tudi za odločitev Britancev o odhodu iz EU, pa se pojavljajo strahovi, kako mogočne so tovrstne psihološke metode prilagajanja usmerjenih sporočil na družbenih omrežjih posameznim in menda zelo podrobno izdelanim profilom uporabnikov.

Žiga Turk, član evropske skupine za boj proti "lažnim novicam" oz. dezinformacijam, ki jo sestavlja 39 strokovnjakov, je za STA ocenil, da so reakcije na afero pretirane in čustvene. "Zgražanje nad sodobno tehnologijo gre vedno dobro v promet kot tudi teorije, ki za zmago Donalda Trumpa ne okrivijo pomanjkljivosti Hillary Clinton," je menil.

Nas pa ta afera opozarja, da imajo različne spletne platforme o uporabnikih ogromno podatkov. V Evropi je sicer uvedenih več omejitev za njihovo uporabo in tega se je treba dobro zavedati, ko uporabnik daje pristanek "za to ali ono", opozarja Turk.

Zenel Batagelj iz agencije za javnomnenjske raziskave Valicon pa meni, da je bil z razkritjem dejavnosti Cambridge Analytica "močno načet poslovni model Internet 2.0". "Internetni velikani nam dajejo zastonj storitve v zameno za zajem in uporabo sledi, ki jih uporabniki puščamo za sabo. Celotna ekonomija, poslovni model temelji na predpostavki, da je nam posameznikom vseeno, kaj se dogaja z našimi podatki," je pojasnil.

Sam meni, da bo prihajajoča evropska uredba o varstvu podatkov (GDPR) usodo "interneta 2.0" še dodatno zakoličila. "S padcem interneta 2.0 pa lahko pade tudi lep del industrije, ki temelji na zlorabi podatkov," meni Batagelj in dodaja, da bi ta afera s Cambridge Analytica, ki ji sam pravi "Facebookov ponedeljek", lahko označevala začetek odgovorne in etične uporabe potrošniških podatkov.

Ta preobrazba interneta bo zelo verjetno temeljila na tehnologiji blockchain. Tehnologija bo končnemu uporabniku sicer skrita, tako da bo transformacija neopazna, že v sami osnovi pa bo rešen problem identifikacije, sledljivosti, možnost mikroplačil itn, je prepričan Batagelj, sicer eden vidnejših predstavnikov skupnosti blockchain v Sloveniji. Sodeluje s kar nekaj vidnejšimi podjetji iz nove ekonomije, med njimi tudi z Datafund, ki se ukvarja prav s podatki in etiko.

V aferi s Cambridge Analytica je sicer sporno tako to, da naj bi bili podatki uporabljeni v nasprotju s Facebookovimi pogoji uporabe, kot tudi, da jih je Facebook dajal na voljo v naivnem pričakovanju, da ne bodo zlorabljeni, opozarja Turk.

Tako Turk kot Batagelj menita, da so usmerjena sporočila sicer običajen način marketinga na Facebooku. "Dokler je bil rezultat ciljno 'informiranje' o novih izdelkih in storitvah, je bilo vse v redu. Problem je nastal, ker nam je ta ista trženjska mašinerija dala Trumpa in omogočila brexit," je poudaril Batagelj.

"Glede na to, da je Cambrdige Analytica na veliko razlagala, kako učinkovita so njihova orodja in da imamo končno dokaz, da uporabljajo nelegalne prijeme, se bo prej ali slej pojavilo vprašanje o statusu ameriških volitev in brexitu," je še dodal.

Turk pri tem opozarja sicer še na to, da Trumpova kampanja zanika, da je podatke Cambridge Analytica sploh uporabila. "Sodelovanje s tem podjetjem naj bi bilo rezerva za primer, če podatkov o volivcih ne bi dobili od republikanskega nacionalnega kongresa. Na koncu so dobili te in jih uporabili za kampanjo na Facebooku z običajnimi orodji te platforme, tako kot drugi kandidati," je pojasnil Turk.

Je pa po Turkovem mnenju bistveno vprašanje, kako pomembne oz. vplivne so tovrstne akcije na družbenih omrežjih in ali lahko prevesijo volilni izid. "Ne vemo, koliko volivcev so na ta račun prepričali. Za lažne novice znanost ugotavlja, da bistvenega vpliva na volitve niso imele. Dejstvo pa je, da je poznavanje volivcev za uspeh na volitvah ključno," je povedal Turk in dodal, da je očitno, da se zdaj se analitika seli na internet.

Pred parlamentarnimi volitvami se porajajo tudi vprašanje, ali so podobne akcije, kot jih je izvajal Cambridge Analytica, lahko uspešne tudi v Sloveniji. "Mislim, da v Sloveniji nobena Cambridge Analytica ne odtehta naklonjene obravnave kandidata v dominantnih medijih. Kjer je medijska pluralnost večja, pa se vpliv drugih metod prepričevanja bolj pozna," je prepričan Turk. Kakih podobnih aktivnosti, ki jih je izvajala Cambridge Analytica, v slovenskem prostoru sicer ne pozna.