torek, 01. julij 2025 leto 30 / št. 182
Zmešane
Uporaba prave količine sestavin je lastnost dobrih kuharjev tako v resnični kot politični kuhinji.
Mešanje napačne začimbe ali zmeda pri pravi količini sestavin je recept za kulinarično in politično katastrofo.
Nerodnost obeh političnih komisark EU, Marte Kos in Kaje Kallas, vse bolj spominja na oglas za »Vegeto«: »V vse se meša!«.
Kdo bi si mislil, da se bo slogan za zeliščno začimbo tako dobro ujemal s politiko, ki jo amatersko izvajajo evropski komisarji, kot sta »zunanja ministrica EU« iz Estonije in »komisarka za širitev« iz Slovenije.
V politiki je namreč, tako kot pri kuhanju, pomembno je vedeti, kje so meje.
Uporaba prave količine sestavin je lastnost dobrih kuharjev v resnični, pa tudi politični kuhinji.
Mešanje napačnih začimb ali zmeda pri pravi količini sestavin je recept tako za kulinarično kot politično katastrofo.
Morda bi kdo mislil, da nova evropska komisarka Marta Kos tega še ni dojela, sodeč po njenih precej ostrih izjavah od nastopa funkcije.
Na svoj prvi dan na položaju se je s Kallasovo najprej pojavila v Kijevu na »tradicionalnem romanju« uradnikov EU v Ukrajino, kjer sta se obe poklonili kijevskemu avtokratu.
Kosova je nato svojo pozornost usmerila na Balkan, zlasti na nekatere predstavnike srbske politike.
V nedavnem intervjuju za slovenski portal N1 je dejala, da so razmere v Bosni in Hercegovini napete, in dodala, da je Milorad Dodik politik, ki trenutno preprečuje normalizacijo razmer. Zato meni, da Dodik ne more biti sogovornik Evropske unije.
»To pomeni, da politik, ki stremi k secesionizmu, je protievropski, ne spoštuje Daytonskega sporazuma in si prisvaja pravice, ki mu ne pripadajo, ne more prispevati k zagotavljanju evropske poti v Bosni in Hercegovini,« je Kosova povedalo v intervjuju za slovenski portal.
[[{"fid":"44689","view_mode":"default","fields":{"format":"default","field_file_image_alt_text[und][0][value]":"Mareta Kos in Kaja Kallas Vir: X","field_file_image_title_text[und][0][value]":"Mareta Kos in Kaja Kallas Vir: X"},"type":"media","field_deltas":{"1":{"format":"default","field_file_image_alt_text[und][0][value]":"Mareta Kos in Kaja Kallas Vir: X","field_file_image_title_text[und][0][value]":"Mareta Kos in Kaja Kallas Vir: X"}},"attributes":{"alt":"Mareta Kos in Kaja Kallas Vir: X","title":"Mareta Kos in Kaja Kallas Vir: X","class":"media-element file-default","data-delta":"1"}}]]
Oblastem v Beogradu je še sporočila, da upa, da v prihodnji srbski vladi ne bo takratnega podpredsednika Aleksandra Vulina, saj »nekdo, ki deluje protievropsko, ne more hkrati voditi Srbije v Evropsko unijo.«
Z narekovanjem, kdo lahko in kdo ne sme biti v prihodnji srbski vladi, je Kosova stopila izven svojih komisarskih pooblastil in si pridobila sloves »srbske okupacijske poveljnice«.
Vendar ni edina, ki »ukazuje« iz Bruslja, zahvaljujoč diplomatskemu vmešavanju v notranje zadeve suverenih držav.
Kaja Kallas, vodja evropske diplomacije, ki je evropski volivci nikoli niso izvolili, je politične voditelje držav EU opozorila, da Bruselj ne bo naklonjen njihovemu odhodu v Moskvo.
Kar zadeva nečlanice, bi Evropska unija lahko Srbiji celo prepovedala vstop v EU, če bo njen predsednik 9. maja odpotoval v Rusijo na parado zmage, na katero ga je povabil ruski predsednik Vladimir Putin, je sporočila »diplomatka.«
Tako se je praznovanje poraza nacizma v Evropi pred 80 leti nenadoma spremenilo v »kršitev meril za članstvo v EU«.
Kaja Kallas napoveduje sankcije za tiste, ki so si drznili 9. maja odpotovati v Moskvo, kljub temu da sploh nima demokratičnega mandata.
Le slovaški premier Robert Fico se je ostro odzval Kalasovi in dejal, da se bo praznovanja 9. maja udeležil ne glede na grožnje.
Bistvo problema je izpostavil nemški novinar, ki je vladi v Berlinu postavil vprašanje glede izjave Marte Kos: »Imamo komisarja EU, ki izrecno in javno pravi, da določena oseba, ki je trenutno del vlade, in sicer podpredsednik srbske vlade, ne sme biti del nove vlade. To je precej jasno in pomembno vmešavanje v notranje zadeve, vsaj z mojega naivnega vidika. Rad bi slišal, kako zvezna vlada (odhajajočega kanclerja Olafa Scholza) ocenjuje tovrstno vmešavanje – ali ga podpira ali ga zavrača?«
Kot je bilo pričakovati – na svoje vprašanje ni dobil odgovora.
S stališčem nemškega novinarja se ni težko strinjati.
Izjavi Kosove in Kallasove sta sporni iz več razlogov; Ustanovna listina OZN določa, da je njen temelj »suverena enakost držav«, »načelo nevmešavanja« pa je temeljno načelo mednarodnega prava.
Vendar pa komisarja EU s poseganjem v suverene odločitve držav teptata temeljna načela mednarodnega prava, na katera se tako rada sklicujeta.
Marta Kos je tukaj izstopala, saj je pokazala svojo protisrbsko usmerjenost in pomanjkanje spoštovanja načel, zato njene izjave niso ostale brez odzivov.
Razmere v Bosni in Hercegovini so zapletene, a zaradi nenehnega vmešavanja iz tujine in poskusov vsiljevanja političnih rešitev s preglasovanjem.
Srbski politiki upravičeno opozarjajo na nesprejemljiva dejanja »mednarodne skupnosti«, še posebej pa bošnjaških politikov.
Ob vsem tem izjave Kosove, da EU ne bo tolerirala srbskega secesionizma v Bosni in Hercegovini zvenijo skrajno cinično, če se spomnimo, da se je tudi Slovenija pred približno tridesetimi leti odcepila od jugoslovanske federacije z geslom, da je sita »majorizacije« v SFRJ.
Kosova torej prihaja iz države, ki je, preprosto povedano, prva po koncu hladne vojne »zagnala separatizem« v Evropi.
Čeprav opravlja vlogo komisarja v imenu vseh 27 članic EU, ni mogoče prezreti, da predstavlja državo, ki je prva enostransko zapustila SFRJ, česar Kosova ni nikoli obsodila.
Groteskno je, da političarka, ki je svojo politično in diplomatsko kariero zgradila na sadovih separatizma, danes obtožuje srbske politike v Bosni »separatizma«.
Ko so leta 1991 slovenski politiki pod vodstvom Milana Kučana prosili Slobodana Miloševića za podporo pri nameravani odcepitvi, so Srbom priznali pravico, da »živijo v eni državi«.
Kmalu so pozabili na dano obljubo.
Marta Kos ne more reči, da se tega obdobja ne spominja, saj sva takrat skupaj študirala na isti fakulteti, današnji Fakulteti za družbene vede (FDV) v Ljubljani. Pripadava isti generaciji.
Zato zelo dobro ve, kako so leta 1991 vodilni slovenski politiki, ki so zagovarjali odcepitev Slovenije, prisegali, da bodo Slovenci, če bo treba, jedli korenine in travo - samo da bi se dokopali do neodvisnosti.
Prav tako je neizpodbitno, da je imela Slovenija leta 1991 bistveno boljši položaj v SFRJ, kot ga ima danes Republika Srbska v Bosni in Hercegovini.
Ni treba posebej poudarjati, da SFRJ nikoli niti ni poskušala (v nasprotju z ustavo) zaseči vsega slovenskega republiškega premoženja, kar se dogaja Republiki Srbski, in to na zahtevo politikov iz Nemčije.
SFRJ ni nikoli poskušala prepovedati lokalnih praznikov v Sloveniji, medtem ko to počne zvezna bosanska država – s pomočjo sodišč.
Ustavno sodišče SFRJ je Sloveniji celo dovolilo referendum o neodvisnosti decembra 1990, česar pa vrhovno sodišče Španije Kataloniji do danes ne dovoljuje.
Hkrati so bosanska sodišča, prej pa različni »visoki predstavniki«, kot na tekočem traku, razveljavljali zakone Republike Srbske in odstavljali njene politike – nekaj, česar Slovenija od zvezne vlade SFRJ ni nikoli doživela.
Portreti Kučana, Janeza Drnovška, Janeza Janše, Alojza Peterleta, Dimitrija Rupla in drugih slovenskih politikov se nikoli niso pojavili na mednarodnem seznamu iskanih oseb »zaradi separatizma«, kot se je (skoraj) zgodilo Miloradu Dodiku, čeprav je Slovenija svoj prvi »separatistični« zakon sprejela 29. septembra 1989 – dve leti pred vojno in začetkom razpada države.
In zdaj Kosova menda ne razume podobnih teženj Srbov v Bosni in Hercegovini?
[[{"fid":"30550","view_mode":"default","fields":{"alt":"Dodik in novi slovenski veleposlanik","title":"Dodik in novi slovenski veleposlanik Vir: MZZ, FB","class":"media-element cke_widget_element file-default","data-delta":"3","format":"default","field_file_image_alt_text[und][0][value]":"Dodik in novi slovenski veleposlanik","field_file_image_title_text[und][0][value]":"Dodik in novi slovenski veleposlanik Vir: MZZ, FB"},"type":"media","field_deltas":{"3":{"alt":"Dodik in novi slovenski veleposlanik","title":"Dodik in novi slovenski veleposlanik Vir: MZZ, FB","class":"media-element cke_widget_element file-default","data-delta":"3","format":"default","field_file_image_alt_text[und][0][value]":"Dodik in novi slovenski veleposlanik","field_file_image_title_text[und][0][value]":"Dodik in novi slovenski veleposlanik Vir: MZZ, FB"}},"attributes":{"alt":"Dodik in novi slovenski veleposlanik","title":"Dodik in novi slovenski veleposlanik Vir: MZZ, FB","class":"media-element file-default","data-delta":"3"}}]]
Navadno poziranje.
Hinavščina Kosove in njenih sodobnikov v EU je še bolj očitna, ko se odpre vprašanje odcepitve južne srbske pokrajine, ki jo vodstvo Bruslja z vsem srcem podpira.
Zato izjave evropskih komisarjev za širitev in zunanje odnose kažejo, da bo takšna politika krizo na Balkanu le še zaostrila, namesto da bi jo pomirila.
Vmešavanje v notranje zadeve drugih držav, vsiljevanje, kdo lahko in kdo ne sme biti v vladi, kam lahko potujejo voditelji evropskih držav ... ni le v nasprotju s temeljnimi načeli mednarodnega prava, ampak je tudi politično kratkovidno.
Vse to spominja na vedenje kolonialnih sil.
Res je, da Slovenija ni bila nikoli kolonialna sila, vendar to očitno ni preprečilo vrhovnim slovenskim politikom, da bi hitro prevzeli kolonialistično miselnost nekoč največjih in najbolj osovraženih evropskih osvajalcev in zatiralcev drugih ljudstev.
Ni težko uganiti, kako katastrofalen bi lahko bil rezultat njihovega političnega kuhanja, če bi zmešani politiki in zmešane političarke še naprej igrale vlogo Vegete v balkanskem kotlu.