Zarota molka o zločinih »osamosvojiteljev«

Informacije, da je beograjsko tožilstvo za vojne zločine, ki preiskuje umor treh vojakov JLA leta 1991 pri Škofijah, našlo nove podatke in celo videoposnetke, na podlagi katerih je mogoče identificirati storilce tega zločina, je zadnje dni odmevalo predvsem v srbski javnosti.

Nobenega dvoma ni, da se je 29. junija 1991 v Sloveniji zgodil zločin.

»Pinzgauerja« s šestimi rekruti in častniki JLA so slovenski policisti ustavili pri Škofijah in jim ukazali vrnitev v vojašnico; nato pa je vozilo padlo v zasedo. Vojake, ki so bili ranjeni, so likvidirali, kar je huda kršitev mednarodnega vojnega in humanitarnega prava.

NA VIDEO-KASETI SNIMCI UBISTVA TROJICE VOJNIKA: Tužilaštvo za ratne zločine došlo do novih dokaza u slučaju masakra u mestu Škofije https://t.co/bMR5o86lfd

— Paul Savic (@Savic16021989) April 19, 2023

Res je tudi, da je ta zločin »majhen« po številu žrtev v primerjavi s slednjimi, v kasnejših vojnah na Balkanu. Res pa je tudi, da so ravno takšni, nekaznovani zločini tlakovali pot veliko večjim. Zato je zločin pri Škofijah veliko pomembnejši, kot se zdi na prvi pogled.

Kako je sploh mogoče, da se takšen zločin 32 let prikriva? Odgovor na to vprašanje zahteva daljšo analizo. Nesporno pa je, da so v zaroti molka sodelovali mnogi – policisti, tožilci, sodniki ter domači in tuji politiki.

In še vedno sodelujejo.

A vojni zločini na srečo ne zastarevajo, zato resnica prihaja na dan.

Slovenske javnosti pa spoznanje o tem in podobnih zločinih, ki so bili storjeni s strani domačih sil večinoma sploh ni pretreslo, saj skoraj nihče v Sloveniji niti ne ve za obstoj tega zločina.

Vsi vedo vse o tem, da so se v zadnjem času dvakrat zgodili strelski pohodi v Srbji, nihče pa ne ve nič o dokazih, ki kažejo, kako so slovenski policisti brutalno, zahrbtno in nečloveško ubijali pripadnike JLA – ne da bi bil kdorkoli od odgovornih za to obtožen ali obsojen.

Osrednji mediji tega in podobne zločine, ki so jih storili pripadniki slovenske TO ali policije preprosto ignorirajo in se obnašajo, kot da bi šlo za neko propagandno puhlico.

To veliko pove o neprofesionalizmu večine slovenskih medijev in novinarjev ter njihovi tesni, lahko bi rekli celo incestuozni povezanosti z oblastni in strankami, ki se sicer menjavajo na položaju vodilnih v državi, a skupaj vzdržujejo zaroto molka in prikrivanja tovrstnih zločinov.

Na podlagi tudi te zgodbe se nam lahko dozdeva, zakaj si tudi Janez Janša in SDS tako zelo želita pridobiti nadzor nad »muzejem osamosvojitve« in organiziranjem spomina na dogodke izpred 32 let. Zato, da bi to področje iztrgali iz rok zgodovinarjev in imeli nadzor nad tem, o katerih dogodkih iz časa »osamosvajanja« bo javnost smela kaj izvedeti in o katerih ne.

Na strani 20934 sudskog spisa sa suđenja Miloševiću nalazi se priznanje Kučana da je izdao naređenje koje je prouzrokovalo zločin ispred graničnog prelaza Škofje.Tamo su metkom u potiljak ubijeni vojnik Nedžmedin Osmani,civilno lice Branko Sedlar i kapetan Slobodan Pantelić. https://t.co/uzHFyouQtt pic.twitter.com/Z78v0nUBGU

— Dr. Nenad Mijatovic 1244 (@nenad6556) February 11, 2020

Le malo verjetno je, da bi dogodki, kot je »primer Škofije«, če bi bil o muzej »osamosvojitve« posebna in s strani vlade nadzorovana institucija – lahko bili predstavljeni javnosti v okviru takšnega muzeja. Prav zato je zgodovino potrebno prepustiti stroki.

Ta zločin je medtem, tako kot mnogi drugi - v Sloveniji zavit v molk. Prav neverjetno je, kako debel, visok in skoraj nepremagljiv je ta zid molka v Sloveniji. Tudi brez posebnih navodil ali demarša s sedeža vlade v Ljubljani uredniki slovenskih medijev enostavno »vedo«, da gre za »srbsko propagando«, ki je ne smejo objavljati. To počnejo isti ljudje, ki so se nekoč postavljali na branik »svobode govora« in kritizirali socialistično oblast v Sloveniji. Danes pa si ne upajo objaviti niti besedice o zločinih, ki so jih storili novodobni slovenski »heroji«, ki so hladnokrvno napadli pripadnike JLA med premirjem in jih nato likvidirali, namesto da bi ranjencem pomagali.

Milan Kučan, Janša in ostali »osamosvojitelji« skupaj s tožilci in policisti te zločine še danes prikrivajo in jadikujejo, ker še niso dobili svojih muzejev in spomenikov, kjer ne bo mesta za to drugo plat njihove resnice.

Zid molka, prizadevanje, da bi prikrili vse, kar bi lahko omadeževalo »veliko domovinsko vojno«, čeprav je trajala manj kot 10 dni (zato ji v Sloveniji pravimo desetdnevna vojna), je poseben fenomen. Osebno sem se z njim soočil tudi med sojenjem polkovniku JLA Berislavu Popovu in ob prikrivanju podobnega zločina na mejnem prehodu Holmec, ki so ga posnele celo kamere avstrijske državne televizije ORF.

Slovenija je odbacila optužbe da su pripadnici slovenačke teritorijalne odbrane počinili ratne zločine nad vojnicima bivše JNA, za vreme sukoba u toj bivšoj jugoslovenskoj republici 1991. godine, na graničnom prelazu Holmec prema Austriji. pic.twitter.com/nbKTxv2GL7

— RobertRobi (@Robertdreco) April 6, 2023

Med sojenjem v odsotnosti polkovniku Popovu, obtoženemu za posledice spopadov v Gornji Radgoni, so o tem procesu poročali vsi slovenski mediji, ko pa sem nekaterim med njimi ponudil intervju z obtoženim, da bi javnost slišala še njegovo plat zgodbe, ne samo interpretacijo državnega tožilstva – so vsi uredniki pod različnimi pretvezami, nekateri celo z neprikritim gnusom, zavračali objavo besede v javnosti že obsojenega častnika JLA.

Nič se ni spremenilo niti, ko je sodišče v Murski Soboti polkovnika Popova po večletnem mučnem procesu oprostilo krivde.

Že takrat se mi je zdela opisana »uredniška politika« slovenskih medijev nerazumljiva in nesprejemljiva, saj je omogočiti posamezniku, da se javno brani pred obtožbami, ki jih taisti mediji brez kančka objektivne distance objavljajo zoper njega, pomembna (družbena) dolžnost novinarjev in medijev. A čeprav je bilo razglašeno, da ni kriv za očitane mu vojne zločine - glas Berislava Popova ni smel priti v z neresnico zastrupljeno slovensko javnost.

Po Janši je Popov za vojaške zločine dobil dobre 3k € odškodnine. V resnici jih je dobil zaradi predolgega sojenja v katerem je bil oproščen pic.twitter.com/dy8JTr3R5K

— Tone Martinjak (@ToneMartinjak) July 11, 2017

V očeh slovenske javnosti, pitane s sovraštvom do častnikov JLA in še posebej do polkovnika Popova – je ta ostal  kriv, navkljub dejstvu, da je bil oproščen s strani slovenskega sodišča.

Mediji, ki so zavrnili objavo intervjuja s Popovom in svoje bralce soočiti z drugo platjo te nesrečne zgodbe, so dejansko sodelovali pri zavajanju domače javnosti. Tako so se tudi sami uvrstili med trgovce s smrtjo in se spustili v rang politikov, ki na podoben način prikrivajo zločine v svojih vrstah – zavoljo obstanka na oblasti.

Intervju, ki sem ga posnel s polkovnikom Popovim, je na koncu objavil majhen, lokalni mariborski časopis Katedra, pravzaprav naslednik istoimenskega študentskega časopisa, v katerem sem že zdavnaj utrl svojo novinarsko in uredniško pot. Najbrž za kazen, ker si je drznil objaviti nekaj, kar je bilo na robu uradne pripovedi o »desetdnevni herojski vojni za Slovenijo«, so časopis Katedra kmalu po objavi tega intervjuja ukinili.

Kar je samo po sebi dokaz katastrofalnega stanja medijske svobode v Sloveniji.

Zato niti ne preseneča, da novica o zločinu pri Škofijah, ki so jo objavili srbski mediji, sploh ni vzbudila zanimanje slovenskih medijev.

Snimak austrijske televizije navodi na zaključak da su tom prilikom poginuli vojnici Zoran Ješić, Goran Maletić i Antonije Šimonjić.
Slovenački državni tužilac Barbara Breziger je demantovala, kako se navodi, 'obnovljene optužbe Srbije' pic.twitter.com/vUHXbB6DGe

— RobertRobi (@Robertdreco) April 6, 2023

Neverjetno se zdi, da v Sloveniji ni mogoče najti medija, ki bi o zločinih lastne države poročal na profesionalen način, tako kot bi morali novinarji opravljati svoje delo – nepristransko in objektivno; z upoštevanjem dejstev in argumentov obeh strani.

Tako kot to počne na primer veteran preiskovalnega novinarstva Američan Seymour Hersh, ki že desetletja razkriva - najtemnejše zločine ameriške vlade.

 US Can’t Explain What Happened To Nord Stream — Russia

Washington hasn’t responded to Moscow’s demand to explain what happened to the Nord Stream pipelines after veteran journalist Seymour Hersh published a bombshell report blaming the US for destroying the key gas route, pic.twitter.com/rjACZYVpuH

— Djole  (@onlydjole) May 9, 2023

V Sloveniji v novinarskem cehu, ki si vsako leto deli nagrade za pogum pri poročanju očitno ni takšnega junaka, ki bi se upal zoperstaviti uveljavljenemu javnemu mnenju in narativu, da so bili vsi pripadniki JLA pač le zločinci, »naši fantje« pa zmeraj dobri in na pravi strani zgodovine.