Zadnje brce hegemonov

Združene države že dolgo razpihujejo teorijo o »kitajski grožnji«.

Seznam prepovedi izvoza ali uvoza določenih izdelkov na Kitajsko ali iz Kitajske, ki jih kot po tekočem traku sprejemajo v ZDA je vse daljši. 

ZDA so med drugim uvedle kar 100 odstotne carine na kitajske električne avtomobile, kmalu pa naj bi se jim pridružila še prepoved delovanja priljubljene platforme Tiktok.

Huawei pa se že dolga leta srečuje z še hujšimi omejitvami na podlagi nikoli dokazanih obtožb o potencialnem »vohunjenju« njihove opreme.

Absurdnost teh obtožb kaže dejstvo, da so nekateri politiki celo zagovarjali prepoved uvoza kitajskega česna, med vodilnimi politiki v ZDA in deloma v Evropi pa so se utrdila celo prepričanja, da je največji problem nekakšna »presežna zmogljivost« tovarn na Kitajskem.

V svojem nasprotovanju Kitajski ZDA seveda branijo tudi nepravično svetovno ureditev, ki ZDA prinaša »ekstraprofite« in jim zaradi prevlade dolarja v svetovni trgovini omogoča neodgovorno zadolževanje na račun bogastva celotnega sveta.

Toda namesto da bi ZDA popravile svoje zastarele železnice, uničeno infrastrukturo, slab zdravstven in socialni sistem, vlagale v ljudi in ne v vojne vse bolj minirajo svobodno trgovino po svetu.

Vse to je precej jasno tudi evropskim strokovnjakom, vendar so članice EU do te mere podrejene ZDA, da v uradni politiki skorajda brez ugovorov sledijo ameriški politiki.

Zapisano v celoti velja tudi za Slovenijo kot eno od manjših držav EU, toda celo v takšnih državah EU se že opažajo spremembe.

Med političnimi strankami v Sloveniji se je na primer pojavila ena, Resnica, ki vse bolj odločno nasprotuje uveljavljeni politiki.

Pogledi teh članov so podobni pogledom stranke »Smer« na Slovaškem, ki jo vodi v atentatu ranjeni predsednik slovaške vlade Robert Fico.

»Kitajska ni bila nikoli imperialistična država in prav tako ni začela nobene vojne. Nas pa je ves čas strah Rusije in Kitajske. Ne vem, zakaj? Pri nas je zelo razširjena rusofobija, sinofobija pa še malo zaostaja, a se krepi. Poglejmo raje, kako svojo politiko vodi Orban. Lahko si o njem mislimo karkoli, toda poglejmo samo, kako dobro skrbi za interese države in se povezuje. Edini ima stike s Putinom, Ši Džinpingom in Trumpom kot zelo verjetnim zmagovalcem predsedniških volitev v ZDA,« ocenjuje Polona Frelih, nekdanja dopisnica največjega slovenskega dnevnika »Delo« iz Rusije.

Bila je prva novinarka, ki je poročala iz rusko-gruzijske vojne in prva, ki je poslala v svet fotografijo žvižgača Edwarda Snowdena v Moskvi, ko je na ruskem letališču ostal z razveljavljenim ameriškim potnim listom.

Ko pa se je na lastne oči prepričala, kaj se res dogaja v Donbasu in Ukrajini, od koder je poročala že pred letom 2014 in je bila v lastnem časopisu namesto pohval deležna kritik zaradi menda svojih »proruskih« poročil je leta 2016 razočarana zapustila novinarske vrste.

Danes je druga na listi kandidatov stranke Resnica za evropske volitve in poskuša ljudem omogočiti, da glasujejo za drugačno zunanjo politiko.

Ameriško politiko do Kitajske pa po drugi strani zelo kritično ocenjujejo tudi nekateri znani ekonomisti. Eden izmed najbolj pronicljivih je Jože P. Damijan, nekdanji minister v eni od slovenskih vlad in profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.

Ko je ameriški predsednik Joe Biden pred nekaj dnevi uvedel nove, drastične carine zoper številne kitajske proizvode je Damijan objavil sliko objave istega Bidna iz leta 2019, ki je takrat kritiziral podobne ukrepe Donalda Trumpa.

»To je isti Joseph Biden, ki je leta 2019 iz opozicije tedanjemu predsedniku Donaldu Trumpu očital, da vsak bruc na študiju ekonomije ve, da carin ne plača Kitajska, pač pa jih plačajo navadni ljudje in da imajo blagajničarji v Targetu več pojma o ekonomiji od Trumpa,« je zapisal na svojem blogu, v katerem je kritiziral ameriške carine na kitajske avte kot uporabo »patetičnega protekcionističnega instrumenta kot izraza nemoči.«

Nato je Damijan, (ki je bil pred tremi leti nekaj časa celo skupen kandidat več strank za predsednika vlade) carinsko vojno ZDA proti Kitajski in vlogo EU v njej ocenil tako:

»Vem, da pri ZDA bolj kot za primerjalne prednosti v proizvodnji gre za boj za politično prevlado, ker si ne morejo dovoliti, da jih Kitajska gospodarsko preraste, saj bi jih na ta način tudi geopolitično prerasla. Verjamem, da jih izguba tega globalnega primata najbolj boli in da gre za zadnje brce usihajočega hegemona, toda s tem predsmrtnim brcanjem bodo ZDA naredile ogromno škode za vse – zase, za vse ostale in za podnebje. Bodo ZDA zaradi izgube primata pognale ves svet v zrak?« .

Marko Golob, nekdanji član uprave Agencije za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije (AUKN) in pet let podpredsednik podjetja Fotona, ene od najbolj tehnološko razvitih tovarn v bivši SFRJ na področju vojaških laserskih sistemov v svetu je do evropskih »povračilnih ukrepov« proti Kitajski podobno kritičen.

»Kitajska je največji trg za Mercedes, BMW, VW, Ford in GM. Tipi električnih avtomobilov, ki jih te znamke proizvajajo na Kitajskem so ravno tako deležne spodbud kot kitajske znamke. Velik del teh avtomobilov je namenjen izvozu. Brez kitajskih sestavnih delov, evropskih električnih avtomobilov sploh ne bi bilo. Evropa nima nikakršnih možnosti, to kar počne Evropska komisija je čista norost. Zakaj? Ker je možnost kitajskih protiukrepov za magnitudo večja. WTO? Pozabite. Prvič ima EU sama dovolj masla na glavi, drugič WTO zaradi ameriške blokade WTO že leta ni operativna,« je zapisal v komentarju na članek v Delu, ki je razkril, da »državno pomoč« proizvajalcem avtomobilov, ki jo EU očita Kitajski, v bistvu izvajajo - tudi članice EU.

Kaj pa si o kitajskih avtomobilih in drugih proizvodih mislijo potrošniki pa je seveda jasno – večina jih je navdušenih nad tem, kar ponujajo kitajska podjetja.

Eden od primerov je nedavno na provladnem portalu SiOL objavljen članek z naslovom »Ali Evropa podcenjuje Kitajce? Take številke evropski avto težko pokaže,« in prinaša poročilo s preizkusa kitajskega električnega avtomobila MG4 Xpower.

Novinar je v članku avto, njegov doseg, hitrost polnjenja in opremo opisal v samih superlativih.

In dodal: »Spomnil sem se na besede Ursule von der Leyen, ki napoveduje višje carine za kitajske električne avtomobile in pri tem izpostavlja zgolj njihovo (domnevno na državnih subvencijah osnovano) nižjo ceno. Toda danes je avtomobil, kot je MG4, tehnično prehitel primerljivo evropsko avtomobilsko konkurenco,« ocenjuje novinar.

S tem je novinar jasno pokazal na slabo stran uvajanja carin na avtomobile kitajskih proizvajalcev in podobne izdelke s Kitajske.

Here’s my 1 min summary of the MG4 64kWh Essence variant - quite possibly the best electric hatchback for this price point currently.

Disclaimer: I’m yet to test drive the BYD Dolphin or Seal 

 Full vid: 2024 MG4 64 kWh Essence Australia https://t.co/ZlfhWVCtBo pic.twitter.com/grhUYFxmHA

— Ludicrous Feed (@LudicrousFeed) November 26, 2023

Sklep je jasen: kdor jih bo uvajal, bo svoje potrošnike obsodil na kupovanje dražjih, tehnološko manj naprednih, bolj nevarnih in v vseh pogledih slabših avtomobilov in izdelkov.

In zato ZDA v svoji želji, da bi škodovale kitajskemu gospodarstvu, dejansko najbolj škodijo – sebi.

Pa tudi svojim evropskim zaveznicam, ki jih prepričujejo, da morajo skupaj z njimi v novo, gospodarsko »križarsko vojno« zoper Kitajsko, da bi si z zaščito svojega trga priborile »nacionalno varnost.«

Kakšna je ta »varnost«, kjer država ščiti proizvajalce, ki zaradi te zaščite proizvajajo nekonkurenčne proizvode pa je znano.

In več kot paradoksalno je, da EU danes grozi z ukrepi pretirane carinske zaščite, ki smo jih poznali že v času SFRJ in so državi bolj škodile kot koristile.

Pokojni slovenski ekonomist Jože Mencinger je večkrat ocenjeval, da ga EU vse bolj spominja na SFRJ pred razpadom.

In EU tej oceni res pritrjuje z vsako svojo naslednjo potezo.