REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Vrnitev verbalnega delikta

Jasno je, da za aretacijo Pavla Durova, ustanovitelja Telegrama, in dejanjem francoskih oblasti stoji dolga roka Amerike, razlog pa je očiten – Telegram prinaša novice in informacije, ki jih osrednji zahodni mediji ignorirajo in cenzurirajo.

Jasno je, da za aretacijo Pavla Durova, ustanovitelja Telegrama, in dejanjem francoskih oblasti stoji dolga roka Amerike, razlog pa je očiten – Telegram prinaša novice in informacije, ki jih osrednji zahodni mediji ignorirajo in cenzurirajo.

Eden od razlogov za arogantno obnašanje zahodnih držav, ko gre za odnos do svetovne »džungle«, v kateri je menda vse drugače in slabše od urejenega »evropskega vrta«, je globoko zakoreninjeno prepričanje, da je Zahod izključni zagovornik osnovnih človekovih pravic.

To mantro pa je že spodkopal primer novinarja in ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangea.

Njegova »izpustitev« iz londonskega zapora ni prinesla izboljšav – v različnih evropskih državah se je vsul plaz napadov na svobodo govora.

Zadnji primer je aretacija Pavla Durova, ustanovitelja Telegrama.

Jasno je, da za potezami francoskih oblasti stoji dolga roka Amerike, razlog pa je očiten – Telegram prinaša novice in informacije, ki jih glavni zahodni mediji ignorirajo in cenzurirajo.

Spomnimo, ko je Durov prišel navzkriž z ruskimi zakoni, so skoraj vse organizacije za človekove pravice z Zahoda stopile v bran »svobodi govora«.

Zdaj, ko je cilj Kolektivnega zahoda cenzura vse bolj slabih novic s fronte v Donbasu in drugih neprijetnih resnic po mnenju oblasti znotraj Evropske unije, Velike Britanije in ZDA ter njihovih vazalov – so ti istih zahodni »borci za svobodo govora« gromko tiho.

Mednarodno pravo, pa tudi pravo Združenega kraljestva, dopuščata odpor proti agresorju ali kolonialni sili, zato je podpora organizacijam, ki vodijo takšen boj, vključno s Hamasom in Hezbolahom, s tega vidika povsem legalna.

Tako kot so zamolčali, ko je ameriški FBI nedavno preiskal hišo nekdanjega ameriškega marinca in orožarskega inšpektorja OZN Scotta Ritterja, sicer vztrajnega kritika ameriške proxy vojne v Ukrajini, pa tudi znanega založnika in komentatorja Dmitrija Simmonsa.

In to še ni vse – Nova Zelandija se je odločila, da po dolgotrajnem boju ZDA izroči kritika zahodnih sil in poslovneža nemškega porekla Kima Dotcoma.

Nedavno je bil v Veliki Britaniji aretiran Richard Medhurst, znani novinar, ki redno kritizira metode Združenega kraljestva v boju proti »terorizmu«.

Ironija je, da je London novinarja preganjal v skladu s protiterorističnimi zakoni, ker je podpiral palestinski odpor proti izraelskim grozodejstvom in kritiziral sokrivdo Velike Britanije pri genocidu v Gazi.

»Zakon o terorizmu sem kritiziral, preden sem prišel na letalo, nato pa so me takoj po pristanku aretirali po zakonu o terorizmu,« je absurdno situacijo opisal Richard Medhurst.

V skladu z 12. členom britanskega zakona o terorizmu je namreč kot kaznivo dejanje, ki se kaznuje z zaporno kaznijo do 14 let, opredeljeno dejanje vsakogar, ki izraža »mnenje ali prepričanje v podporo prepovedanim organizacijam«, vključno z organizaccijama Hamas in Hezbolah, ki se borita za pravice Palestincev.

Po drugi strani pa mednarodno pravo, pa tudi pravo Združenega kraljestva, dopuščata odpor proti agresorju ali kolonialni sili, zato je podpora organizacijam, ki vodijo takšen boj, vključno s Hamasom in Hezbolahom, s tega vidika povsem legalna.

Ne le to, svobodo govora in mnenja zagotavlja tudi Evropska konvencija o človekovih pravicah, potrjena s stotinami odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice.

In tu je še Splošna deklaracija človekovih pravic, ki v svojem 19. členu pravi: »Vsakdo ima pravico do svobode mnenja in izražanja, kar vključuje pravico, da ne bo nadlegovan zaradi svojega mnenja, kakor tudi pravico iskati, prejemati in razširjati informacije in ideje na kakršen koli način in ne glede na meje.«

A zaradi nasprotujočih si zakonov v številnih državah »kolektivnega Zahoda« vztrajno metastazira pregon tistih, ki mislijo in govorijo drugače od zahtevane naracije trenutne politike.

»V skladu z zakonodajo Združenega kraljestva je legalno podpirati izraelska genocidna in nezakonita dejanja kolonialne okupacije, nezakonito pa je podpirati zakonit, oborožen odpor Palestine proti kolonialni in rasistični okupaciji,« opozarja škotski komentator Craig Murray.

Poglejmo še dva primera – že omenjeno preiskavo ameriških oblasti proti Scottu Ritterju in obtožnico za »izdajo« proti nekdanji sodelavki RT v Estoniji.

»Greh«, ki se jim očita, je objavljanje stališč, ki so v nasprotju z uradno politiko.

V primeru Ritterja želijo preiskovalni organi dokazati, da so njegova stališča pravzaprav »propaganda« po naročilu Rusije in da je nekdanji ameriški obveščevalec in državljan ZDA pravzaprav »tuji agent«, ker si je upal svoja stališča objaviti ne le v »zahodnih« medijih, ampak tudi na portalu RT.

Nič manj škandalozen ni primer Svetlane Burtseve, 57-letne naturalizirane državljanke Estonije, ki je bila nedavno obtožena po estonskem kazenskem zakoniku, ki »prepoveduje odnose s tujim subjektom z namenom izdaje«.

Natančneje, obtožena je pisanja pod psevdonimom za baltsko novičarsko hišo v ruskem jeziku, ki pripada ruski medijski skupini RT, ki je bila pod udarom nezakonitih sankcij EU.

Estonski uradniki trdijo, da je bila Burtseva kriva subverzivnih dejanj, kot je »pisanje knjige«, ki naj bi po besedah ​​tožilke Eneli Laurits »zaničevala« baltsko državo.

V državah tako imenovanega Zahoda pogosto krivijo Rusijo za zapiranje novinarjev in »disidentov« zaradi nestrinjanja z državno politiko.

Pri tem se zanemarja dejstvo, da je Rusija danes de facto v vojni s celotnim »Kolektivnim zahodom« in da so v takih okoliščinah povsod po svetu omejitve svobode govora pričakovano strožje.

In zdaj so na dan prišli še podatki o preganjanju ljudi zaradi »verbalnih deliktov« na internetu.

Po teh podatkih je bilo lani v Rusiji, ki je sredi ameriške posredniške vojne, 400 takšnih primerov, v mirnem Združenem kraljestvu pa kar 3300 takih aretacij. Britanski zakon o komunikacijah iz leta 2003 opredeljuje kot nezakonito dejavnost uporabo javnih elektronskih komunikacijskih omrežij za »povzročanje motenj, nevšečnosti ali nepotrebne tesnobe«. Kršitev tega zakona se kaznuje z do šestimi meseci zapora ali denarno kaznijo do 5000 funtov.

Na nekatere od teh primerov je nedavno opozoril Elon Musk, zlasti med rasnimi nemiri v Veliki Britaniji. Britansko tožilstvo mu je izrecno zagrozilo zaradi zapisov, ki jih je objavil na omrežju X, katerega lastnik je.

Našteti primeri, ki niso osamljeni, pričajo o tem, da se Zahod spreminja v »neoliberalno diktaturo«, netolerantno do kakršne koli oblike drugače mislečih.

Enega najostrejših ugovorov proti takšnim ureditvam in dejanjem oblasti v zadnjih dneh je bilo slišati od Rowana Atkinsona, znanega tudi kot Mister Bean: »Moje izhodišče, ko gre za katerokoli vprašanje, povezano s svobodo govora, je moje globoko prepričanje, da je druga najdragocenejša stvar v življenju pravica do svobodnega izražanja. Mislim, da je najbolj dragocena stvar v življenju hrana v ustih, tretja najdragocenejša stvar pa je streha nad glavo, a stalnica na številki 2 je zame svoboda govora, ki je tik pod potrebo po ohranitvi življenja kot takega«.

Atkinson je dodal, da se ne boji toliko zase, kot za ljudi, ki niso javne osebnosti in bodo zato verjetno tarče kazenskega pregona. Nato je naštel nekaj nedavnih primerov: aretacija prebivalca Oxforda, ker je policijskemu konju povedal, da je gej; primer najstnika, aretiranega zaradi označitve scientološke cerkve za kult; kalvarija kavarnarja, ki je bil aretiran zaradi predvajanja odlomkov iz svetega pisma na televizijskem ekranu...

»Ko sem slišal za nekatere od teh grotesknih žalitev in obtožb, sem se spomnil, da sem vse to že doživel - v izmišljenem kontekstu. Včasih sem delal oddajo z naslovom 'Not the Nine O'Clock News', zato smo naredili skeč, kjer je Griff Rhys-Jones igral Savagea, očitno rasističnega policista, ki sem ga kot poveljnik grajal, ker je aretiral črnca na podlagi cele vrste smešnih, izmišljenih in nesmiselnih obtožb, na podlagi katerih je policist Savage aretiral gospoda Winstona Kodogoja: zaradi ’hoje po razpokah v pločniku', 'hoje v glasni srajci v zgodnjih jutranjih urah' in 'hoje vsepovsod'.

Aretirali so ga tudi zaradi 'uriniranja na javnem mestu' in ' smešnega gledanja na policista’. Nismo niti slutili, da bomo na koncu dobili zakon, ki bo življenju omogočil tako natančno posnemanje umetnosti,« je sarkastično zaključil Atkinson. Njegova kritika novega britanskega kazenskega zakonika je kmalu zbrala več kot 3,1 milijona ogledov na YouTubu.

Atkinson je poudaril, da je policija že obupala nad nekaterimi primeri, ki jih je naštel - a le zaradi jeznih kritik javnosti.

»Policija je zaznala posmeh, ki je trkal na njena vrata, in je ukrepe preklicala. Kaj pa tisoče drugih primerov, ki niso dobili pozornosti javnosti? Tisti, ki niso bili dovolj nori, da bi pritegnili pozornost medijev? In ne pozabite, da so bili tudi tisti, proti katerim so bili na na koncu ukrepi preklicani najprej aretirani, zaslišani, privedeni pred sodnika in nato izpuščeni. To ni pravilno delujoč zakon: to je najbolj grozljiva cenzura, ki bo zagotovo imela, kot je dejal Lord Dear, 'učinek ohladitve' na svobodo izražanja in svobodo protestov,« je poudaril Rowan Atkinson.

Ko pogledamo vse skupaj, je razlogov za samohvalo Zahoda, da imajo države njegovega »kluba« menda visoke standarde svobode izražanja, res vse manj.

Vsi ti primeri dokazujejo, da je Zahod padel na testu zagotavljanja »druge najpomembnejše stvari v življenju« poleg življenja samega, kot pravi Atkinson.

Da bi bila zadeva še hujša, je Zahodu spodletelo tako pri prvi kot pri tretji zadevi – a to je že druga tema...

Zanima nas tudi vaše mnenje - Kontaktiraj avtorja

igor.mekina@insajder.com
Igor Mekina

Igor Mekina

Ostala mnenja

Štafeta enoumja nekoč in danes
Vrnitev verbalnega delikta
Zakaj »Srbska« ni Kosovo
»Suverenost« podkolonije
Zadnje brce hegemonov

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke