REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Od Jemna do Teherana: vojna na Bližnjem vzhodu prerašča v regionalni spopad

Vojna, ki se je 28. februarja začela z ameriško-izraelskim napadom na Iran, se ne umirja, ampak se širi. V zadnjem tednu se je težišče preselilo na Arabski polotok:

Latvija je začela postopek, s katerim želi ruskega novinarja Leonida Ragozina razglasiti za nezaželeno osebo (persona non grata) – ne zaradi kaznivega dejanja, temveč zaradi njegovih mnenj.
Evropski politiki govorijo vse bolj tako, kot so v preteklosti govorili tik pred vojnami. Zadnji primer je nizozemska obrambna ministrica Dilan Yeşilgöz-Zegerius.
Ukrajinski predsednik Vladimir Zelenski je zahteval 60-dnevno premirje, da bi se lahko izvedle predsedniške volitve. Do dogovora naj bi prišlo po hudih napadih Rusije na Kijev, po katerih je obstal metro, glavno mesto pa je bilo zavito v temo, medtem ko je predsednik ZDA zatrdil, da Ukrajina potrebuje novega predsednika.
Potem ko je Aleksej Gončarenko javno pozval k pogajanjem z Rusijo, so ga 5. oktobra izključili iz poslanske skupine Evropska solidarnost nekdanjega predsednika Petra Porošenka, dan pozneje pa se je njegov profil znašel na spletni strani Mirotvorec, ki objavlja osebne podatke ljudi, ki jih označuje za sovražnike Ukrajine.
Smrt ene laborantke v Sibiriji je v nekaj dneh postala svetovna »epidemija kuge« – a predvsem na družbenih omrežjih. en sumljiv primer ni epidemija – in sedem primerov na leto v ZDA ni bilo nikoli razlog za svetovno paniko. Zakaj se potemtakem paničari zaradi nejasnega dogodka v Rusiji?
Ruski vojaki so oskrbeli pripadnika Oboroženih sil Ukrajine (OS Ukrajine), ki je skoraj en teden hodil do položajev ruskih sil na Dobropoljskem smeri.
Če blokirate »Rassvet«, bodo sateliti »Starlinka« padali kot okraski z ovenelega božičnega drevesca.
V Rusiji, kjer so več kot štiri leta verjeli, da gre pri napovedih nujnosti vojne z Rusijo zgolj za evropsko napihovanje in prazne grožnje v zadnjem času te besede – jemljejo vse bolj resno. To bi moralo skrbeti tudi naše politike. Pa jih ne.
Donirana letala bi lahko bila prizemljena zaradi zamud pri vzdrževanju, poroča »Wall Street Journal.«
Sogovornik ameriškega novinarja, pripadnik britanske aristokracije in vojni hujskač rad pripravlja sodržavljane na vojno z Rusijo: »Nekateri med vami boste morda umrli –, a gre za vašo dolžnost!«
Od ameriških »Tomahawkov« in sistemov ATACMS, prek izraelskih balističnih raket do raket z dosegom več tisoč kilometrov, Nemčija hitro gradi sposobnost za udarce daleč preko svojih meja.
Rusija je ob začetku letošnje zimske kampanje predstavila novo tehnologijo dronov, namenjenih prekinitvi oskrbe z energijo kijevskega režima. Vse kaže, da bi lahko bili uporabni tudi za »sekanje« kabelskih povezav na mostovih.
Tudi v Sloveniji predstavniki desnih političnih strank Izrael pogosto predstavljajo kot žrtev napada 7. oktobra. V resnici pa je Izrael imel podroben načrt zadevnega napada na voljo že več kot leto dni vnaprej, a se je zavestno odločil, da ga bo prezrl.
Ameriški predsednik je ure in ure spraševal Muskovega klepetalnega robota o lastnem mandatu, nato pa se je z njim posvetoval tudi o Maduru.
Nemčija je zaradi zamud in naraščajočih stroškov ustavila gradnjo šestih fregat F126, zdaj pa bi jo lahko prekinitev pogodbe stala še več – medtem ko Berlin po drugi strani razmišlja o tem, da bi od nizozemske ladjedelnice zahteval 2,3 milijarde evrov odškodnine.